Sladkorna bolezen: simptomi, vzroki in zdravljenje

Zadnja strokovna posodobitev: 01.07.2026

Sladkorna bolezen, znana tudi kot diabetes, je skupina presnovnih motenj glukoze, za katero je značilna kronično povišana vrednost glukoze v krvi. Nastane, kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali kadar se telesne celice na inzulin ne odzivajo dovolj učinkovito.

Glukoza, ki ji rečemo tudi krvni sladkor, je glavni vir energije za mišice in druga tkiva, hkrati pa tudi najpomembnejši vir energije za delovanje možganov.

Da bi razumeli sladkorno bolezen, moramo najprej vedeti, kako deluje zdrav organizem: glukoza, ki jo zaužijemo, se v črevesju absorbira in preide v krvni obtok. To povzroči povišanje koncentracije glukoze v krvi, kar je signal za sproščanje inzulina iz trebušne slinavke. Inzulin omogoči privzem glukoze iz krvi v celice, ki jo uporabijo kot vir energije za svoje delovanje.

To se pri zdravih ljudeh dogaja samodejno; s tem se uravnava raven glukoze v krvi.

Sladkorna bolezen nastane, če pride do pomanjkanja učinkov inzulina:

• če trebušna slinavka ne proizvede dovolj inzulina, da bi opravil svojo nalogo,
• če se celice na inzulin ne odzivajo (so na inzulin odporne).

Posledično glukoza ne more vstopiti v celice, zato v visokih koncentracijah ostaja v krvi.

Sladkorna bolezen – tipi

Na podlagi vzroka za pomanjkanje učinkov inzulina ločimo različne tipe sladkorne bolezni:

• Sladkorna bolezen tipa 1 nastane zaradi uničenja beta celic v trebušni slinavki (to so celice, ki izločajo inzulin) in posledične nezmožnosti teh celic, da izdelajo inzulin. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 imajo torej hudo pomanjkanje inzulina.
• Sladkorna bolezen tipa 2 nastane zaradi zmanjšane odzivnosti tkiv na inzulin (odpornost proti inzulinu). Bolniki pri tipu 2 imajo torej vsaj v začetnih fazah zadosti inzulina, vendar se celice nanj ne odzovejo primerno. Gre za najpogostejšo obliko bolezni.
• Gestacijska sladkorna bolezen nastane v nosečnosti zaradi vplivov hormonov posteljice in večinoma izgine po porodu. V Sloveniji jo razvije približno vsaka peta nosečnica, približno polovici teh žensk pa se čez leta pojavi sladkorna bolezen tipa 2.

Poznamo tudi prediabetes, ki je predstopnja sladkorne bolezni in lahko ob neustreznem ukrepanju napreduje v sladkorno bolezen tipa 2. Pri zgodnjem odkritju prediabetesa je napredovanje v bolezen mogoče odložiti ali celo preprečiti.

Kdaj vrednosti krvnega sladkorja pomenijo sladkorno bolezen?

Diagnoza sladkorne bolezni je zanesljiva, kadar je vrednost krvnega sladkorja na tešče 7,0 mmol/L ali višja, oziroma kadarkoli (na tešče ali po obroku) presega 11,0 mmol/L. Če posameznik nima značilnih simptomov, mora laboratorijski izvid to vrednost potrditi še drugič, preden zdravnik postavi diagnozo.

Simptomi sladkorne bolezni se po navadi opazneje pojavijo šele, ko krvni sladkor preseže 10 mmol/L, kar pomeni, da je bolezen (predvsem tip 2) lahko prisotna že dlje časa, preden jo posameznik sploh opazi. Ciljne vrednosti krvnega sladkorja pri že diagnosticirani bolezni določi zdravnik individualno; splošne referenčne razpone najdete v naši tabeli vrednosti krvnega sladkorja.

Simptomi

Simptomi sladkorne bolezni so odvisni od koncentracije krvnega sladkorja. Višja kot bo, bolj bodo simptomi značilni za diabetes.

Odvisni so tudi od tipa sladkorne bolezni, ki jo imamo.

Pri prediabetesu in sladkorni bolezni tipa 2 so simptomi navadno bolj blagi, pri sladkorni bolezni tipa 1, kjer pride do popolne odsotnosti inzulina, pa so simptomi bolj izraziti.

Spodaj je naštetih nekaj simptomov, ki se lahko pojavijo pri sladkorni bolezni:

• povečana žeja,
• pogostejše uriniranje,
• povečana lakota,
• izguba telesne teže,
• utrujenost,
• razdražljivost,
• meglen vid,
• glavobol,
• počasnejše celjenje ran.

Za podroben pregled po posameznih znakih in po tem, kako se razlikujejo med tipom 1 in tipom 2, si preberite opozorilne znake sladkorne bolezni.

Dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni

Dejavnike tveganja lahko ločimo glede na tip sladkorne bolezni, saj različni tipi nastanejo zaradi različnih vzrokov.

Sladkorna bolezen tip 1

Uničenje beta celic pri sladkorni bolezni tipa 1 povzroči avtoimunski odziv; vzrok nastanka avtoprotiteles še ni znan; poznamo nekaj dejavnikov tveganja:

• Dedna nagnjenost. Tveganje za nastanek se poveča, če se bolezen pojavlja v ožji družini.
• Dejavniki okolja. Nekatere virusne okužbe in prehranski dejavniki lahko sprožijo nastanek bolezni.
• Zemljepisna širina. Pojavnost sladkorne bolezni je večja v nekaterih predelih sveta. Primer sta Švedska in Finska, kjer je incidenca mnogokrat višja kot na Kitajskem.

Sladkorna bolezen tip 2

Dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 so bolje razjasnjeni:

• debelost (predvsem visceralna debelost),
• starost nad 45 let,
• družinska anamneza. Tveganje za nastanek tipa 2 sladkorne bolezni se poveča, če se bolezen pojavlja v ožji družini. Družinsko pojavljanje je pri tipu 2 še pogostejše kot pri tipu 1,
• fizična neaktivnost,
• gestacijski diabetes. Ženske, ki so v nosečnosti imele gestacijski diabetes, ali so rodile otroka, težjega od 4 kg, imajo v kasnejših letih večje možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2,
• prediabetes,
• visok krvni tlak (nad 140/90), povišan holesterol ali previsoka koncentracija trigliceridov v krvi.

Zapleti sladkorne bolezni

Sladkorno bolezen je potrebno ugotoviti in primerno zdraviti, sicer lahko pride do mnogih akutnih pa tudi kroničnih zapletov, med katerimi so nekateri tudi življenje ogrožajoči.

Akutni zapleti sladkorne bolezni

Nediagnosticirana ali nepravilno zdravljena sladkorna bolezen vodi v hudo hiperglikemijo, ki lahko povzroči nastanek dveh akutnih zapletov:

1. Diabetična ketoacidoza (DKA)

Diabetična ketoacidoza je življenje ogrožajoč akutni zaplet, ki se lahko pojavi pri bolnikih z nezdravljeno (oz. nepravilno zdravljeno) sladkorno boleznijo tipa 1.

Ker bolniki z SB 1 nimajo dovolj inzulina, ki sicer zavira razgradnjo maščob, pride pri njih do prekomerne razgradnje maščob in posledično povečane tvorbe ketonov.

Ker sta dve izmed treh vrst ketonov, ki nastajajo v tem procesu, kislini, povečana koncentracija ketonov povzroči znižanje pH krvi, kar imenujemo acidoza.

Od tod izhaja ime »diabetična ketoacidoza«: acidoza, ki nastane pri diabetikih zaradi povečane koncentracije ketonskih teles v krvi.

Diabetična ketoacidoza se kaže kot:

• slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu,
• Kussmaulovo dihanje (poseben vzorec globokega in hitrega dihanja, ki je zelo značilen za diabetično ketoacidozo),
• zadah po acetonu,
• hipotenzija (nizek krvni tlak),
• šibkost,
• nevrološki simptomi, kot so zmedenost, nervoza, koma,
• poliurija (povečano uriniranje),
• polidipsija (huda žeja).

Če imate več izmed zgoraj naštetih znakov vi ali pa jih prepoznate pri kom drugem, nemudoma pokličite nujno medicinsko pomoč.

Diabetična ketoacidoza je namreč urgentno stanje, ki lahko hitro vodi v komo in smrt.

2. Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom (DAHS)

Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom je drug akutni zaplet nezdravljene ali nepravilno zdravljene sladkorne bolezni, ki se pojavlja pri tipu 2 sladkorne bolezni.

Ker bolniki z diabetesom tipa 2 niso popolnoma brez inzulina, ta lahko zavira nastajanje ketonov in posledično prepreči ketoacidozo.

Huda hiperglikemija povzroči preobremenjenost ledvic z glukozo, kar vodi v osmotsko diurezo (povečano uriniranje zaradi glukoze v urinu, ki deluje kot osmotski delec). Povečana diureza vodi v dehidracijo bolnika.

Ime diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom torej pomeni, da zaplet nastane pri diabetikih, vendar ne zaradi ketonov (aketotični), temveč zaradi hiperosmolarnosti urina.

Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom se kaže kot:

• poliurija, ki je še bolj izražena kot pri diabetični ketoacidozi,
• polidipsija,
• nenadna izguba telesne teže,
• slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu,
• zmedenost,
• nervoza,
• koma.

Za razliko od diabetične ketoacidoze, kjer simptomi nastanejo nenadno (znotraj 24 ur), pri diabetičnem aketotičnem hiperosmolarnem sindromu simptomi nastanejo nekoliko bolj postopno (v nekaj dneh).

Tudi DAHS je nujno stanje v medicini, zato je ob pojavu simptomov potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.

Kronični zapleti sladkorne bolezni

Kronični zapleti sladkorne bolezni nastanejo zaradi dolgotrajnega povišanega krvnega sladkorja, ki pa ni toliko nad mejnimi vrednostmi, da bi povzročil akutne zaplete.

Med kronične zaplete uvrščamo:

• kardiovaskularne zaplete (npr. možganska kap, srčni infarkt),
• nevropatije (okvare živčevja),
• nefropatije (ledvične okvare),
• težave z vidom,
• težave s sluhom,
• počasno celjenje ran in posledično kronične rane,
• diabetično stopalo,
• kožne bolezni (pogostejše glivične in bakterijske okužbe kože),
• depresijo,
• demenco.

Vsak od naštetih kroničnih zapletov ima svoj mehanizem nastanka in svoje zgodnje znake. Podrobneje smo jih razčlenili v ločenem članku o kroničnih zapletih sladkorne bolezni.

Zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov

Zdravljenje sladkorne bolezni in vzdrževanje normoglikemije je izrednega pomena za preprečevanje zapletov, med katerimi so nekateri življenje ogrožajoči, drugi pa lahko bolniku pomembno zmanjšajo kakovost življenja.

Medikamentozno zdravljenje

Sladkorno bolezen lahko učinkovito zdravimo z različnimi zdravili. Cilj medikamentoznega zdravljenja je doseči in vzdrževati normalno raven glukoze v krvi (normoglikemijo).

Za zdravljenje se uporabljajo inzulin in oralni antidiabetiki (zdravila v obliki tablet). Kateri zdravila za uravnavanje sladkorja v krvi zdravnik predpiše, je odvisno od tipa bolezni in faze, v kateri se bolezen nahaja; odločitev je vedno individualna.

Druge metode zdravljenja

Poleg zdravil mora sladkorni bolnik prilagoditi tudi življenjski slog. S spremembo življenjskega sloga lahko nekatere oblike sladkorne bolezni tipa 2 in prediabetesa celo pozdravimo.

Ključne spremembe so:

• prenehanje kajenja,
• redna telesna aktivnost (priporočenih je 150 do 300 minut zmerno naporne telesne dejavnosti na teden, razporejene čez vsaj tri dni, ter vaje za krepitev mišic vsaj dvakrat tedensko),
• skrbno načrtovana zdrava prehrana (še posebej ugodno naj bi vplivala mediteranska dieta. Pomembno je, da diabetik prehrano prilagodi svojim energijskim potrebam),
• zmanjšanje telesne teže (če je potrebno, se za čezmerno prehranjene ali debele osebe priporoča znižanje za 5 do 10 odstotkov telesne teže),
• uživanje alkohola zgolj občasno in v zmernih količinah,
• osebna higiena (pomembna je higiena kože in sluznic in za dobro kakovost življenja tudi higiena počitka in spanja).

Če vas zanima, katerim živilom se je pri sladkorni bolezni bolje izogibati, si preberite naš pregled prehranskih pasti pri sladkorni bolezni.

Zdravljenje zapletov sladkorne bolezni

Kot že omenjeno, ima nezdravljena sladkorna bolezen mnoge kronične zaplete, med katerimi so pogoste nevropatije.

Diabetična nevropatija je poškodba živčevja, ki nastane zaradi dolgotrajne hiperglikemije, ki poškoduje živce. Pogosto prizadene živčevje nog in stopal.

Lahko se kaže kot mravljinčenje, odrevenelost, pekoč občutek ali bolečine v nogah ali stopalih.

Podrobneje smo o tem, kako prepoznati diabetično polinevropatijo in kako se od nje razlikuje običajen občutek mrzlih nog, pisali v ločenem članku.

Drug izjemno pogost zaplet, s katerim se srečujejo diabetiki, so kronične rane.

Dolgotrajna visoka koncentracija glukoze v krvi povzroči poškodbe žilja, kar vodi v zmanjšano prekrvavitev tkiv, to pa v počasno celjenje ran in posledično nastanek kroničnih ran.

Pri SEMOS-u imamo na voljo aparate za lajšanje nekaterih kroničnih zapletov sladkorne bolezni.

• HiToP PNP je protibolečinski aparat za domačo uporabo za lajšanje simptomov diabetične nevropatije in naglušnosti, ki je prav tako pogost zaplet sladkorne bolezni. Več o njem si lahko preberete tukaj.

• K-laser je vrhunski aparat, ki pospeši rehabilitacijo po poškodbah.

Odlično pospeši tudi celjenje ran, zato je učinkovit za uporabo pri kroničnih ranah diabetikov.

Njegovi visokoenergetski žarki lajšajo tudi simptome nevropatij.

Terapija s K-laserjem ni namenjena za domačo uporabo; izvaja se namreč le pod strokovnim okriljem fizioterapevta, zdravnika ali zdravstvenega delavca.

• Storz Medical FWS je aparat, ki s svojim udarnim valom prav tako pospeši celjenje kroničnih ran in blaži simptome nevropatije.

Zaključek

Sladkorna bolezen je precej pogosta kronična presnovna bolezen, ki po podatkih NIJZ v Sloveniji vztrajno narašča. Glede na mehanizem nastanka jo delimo na različne tipe bolezni.

Diabetes tipa 2 lahko v veliki meri preprečimo z zdravim življenjskim slogom, medtem ko preprečevanje tipa 1 bolezni ni v naših rokah.

Če imamo simptome sladkorne bolezni, moramo o tem obvestiti svojega zdravnika, ki nam bo predpisal ustrezno terapijo. Ustrezno zdravljenje sladkorne bolezni je namreč ključnega pomena za preprečevanje akutnih in kroničnih zapletov.

Akutni zapleti sladkorne bolezni so življenje ogrožajoča stanja, zato je ob pojavu njihovih znakov potrebno takojšnje ukrepanje. Kronični zapleti sladkorne bolezni sicer niso življenje ogrožajoči, vendar pa pomembno znižujejo kakovost življenja bolnika.

Za blaženje simptomov kroničnih zapletov obstajajo zelo učinkovite terapije, med katerimi so nekatere primerne tudi za izvajanje v domačem okolju.

Pogosta vprašanja o sladkorni bolezni

Kakšna je razlika med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2?

Pri tipu 1 trebušna slinavka zaradi avtoimunskega uničenja beta celic preneha izločati inzulin, zato je zdravljenje z inzulinom nujno od samega začetka. Pri tipu 2 telo sprva še izloča inzulin, vendar ga celice ne izkoristijo dovolj učinkovito; zdravljenje se zato začne s spremembo življenjskega sloga in po potrebi nadaljuje z zdravili.

Kdaj vrednost krvnega sladkorja pomeni sladkorno bolezen?

Diagnoza je zanesljiva, kadar krvni sladkor na tešče znaša 7,0 mmol/L ali več, oziroma kadarkoli presega 11,0 mmol/L. Brez značilnih simptomov je za diagnozo potrebna še ena potrditev izvida.

Kateri so prvi znaki sladkorne bolezni?

Najpogostejši zgodnji znaki so povečana žeja, pogostejše uriniranje, utrujenost in nepojasnjena izguba telesne teže. Pri tipu 2 so lahko sprva tako blagi, da jih dolgo ne opazimo, zato je pomembno redno preventivno preverjanje krvnega sladkorja.

Ali lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo?

V veliki meri da. Zdrava telesna teža, redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana pomembno zmanjšajo tveganje, pri zgodaj odkritem prediabetesu pa lahko napredovanje v bolezen odložimo ali preprečimo. Preprečevanje tipa 1 trenutno ni znano.

Koliko ljudi v Sloveniji živi s sladkorno boleznijo?

Natančnega števila NIJZ ne objavlja, kaže pa, da se je število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen med letoma 2010 in 2024 povečalo za 41 odstotkov, kar odraža jasen trend naraščanja bolezni v slovenski populaciji.