Bolečina v kolenu je ena pogostejših sklepnih bolečin, s katero se srečujejo posamezniki vseh starostnih skupin.
Koleno je največji in zelo kompleksen sklep, v katerem so v stiku stegnenica, pogačica in golenica. Zaradi svoje zapletene strukture in velike obremenjenosti je koleno podvrženo pogostim poškodbam in posledično bolečini.
V kolenskem sklepu je mnogo struktur, ki lahko povzročajo bolečino. Najpogostejši vzrok za bolečino v kolenu je poškodba meniskusa.
Vsebina prispevka
Kaj je meniskus?
Meniskus je vezivno hrustančna ploščica v kolenskem sklepu, ki zavzema obliko črke C. V vsakem kolenskem sklepu imamo dva meniskusa; notranji ali medialni je na notranji strani kolena, zunanji ali lateralni meniskus pa na zunanji strani kolena.
Meniskusa sta vstavljena na stik med stegnenico in golenico.
Kolenski sklep. Vir: https://www.jeremyburnhammd.com/arthroscopic-meniscus-surgery/
Kakšna je funkcija meniskusov?
Meniskus je bistven del kolenskega sklepa. Njegovo pomembnost spoznamo šele, ko je naš meniskus poškodovan ali odstranjen.
Sklepni površini stegnenice in golenice se ne ujemata popolnoma, zato sta med njima vstavljena dva meniskusa, ki delujeta kot mašilo in kompenzirata to neujemanje.
Poleg tega tudi povečujeta in učvrstita sklepno površino, kar pomembno vpliva na stabilnost kolenskega sklepa. Brez normalnega meniskusa je koleno nestabilno in hitreje pride do zvina.
Meniskus deluje tudi kot blažilec pritiskov, ki med gibanjem nastanejo v kolenskem sklepu. S tem meniskus obvaruje pred obrabo drugi tip hrustanca, ki ga najdemo v kolenu, to je sklepni hrustanec, ki obdaja sklepne površine kosti.
S tem meniskus preprečuje nastanek vnetja sklepov oziroma artritisa.
Poškodbe meniskusa
Poškodbe meniskusa sodijo med pogostejše poškodbe kolena. Med mlajšimi gre predvsem za poškodbe športne narave, ki nastanejo ob sunkoviti rotacijski obremenitvi skrčenega kolena. Pri starejših osebah pa so poškodbe meniskusa predvsem degenerativne.
Pri teh lahko že običajna obremenitev povzroči raztrganino zaradi prehodno starostno oslabljenega ali stanjšanega meniskusa.
Le tretjina meniskusa je prehranjena neposredno iz krvi; ves preostali del se prehranjuje le z difuzijo, zato so njegove regenerativne sposobnosti slabe. Z leti se začnejo zaradi slabe regeneracije kopičiti mikro-poškodbe in meniskusi začnejo pešati; postanejo slabše hidrirani in šibkejši.
Te starostne spremembe lahko pripeljejo do tega, da meniskus poči že ob normalni obremenitvi kolenskega sklepa.
Poleg tega je meniskus najbolj obremenjen del kolenskega sklepa, zato so poškodbe pogoste, okrevanje pa, kot že omenjeno, počasno.
Oblike poškodb meniskusa
Vse poškodbe meniskusa niso enake; prav tako vse terapije, s katerimi jih poskušamo zdraviti, niso primerne za vse oblike poškodb. Obstaja več možnih lokacij in vzorcev poškodbe meniskusa.
Starost posameznika lahko olajša določanje vrste poškodbe meniskusa. Nekatere poškodbe se bodo umirile in prenehale boleti same ali s konservativnimi metodami terapije, medtem ko se bodo druge izboljšale šele z operacijo.
Obstaja več različnih klasifikacij poškodb meniskusa. Delimo jih lahko glede na lokacijo na poškodbo medialnega oziroma lateralnega meniskusa. Lahko jih delimo tudi glede na to, kako je do poškodbe prišlo: na travmatske ali degenerativne poškodbe. Tretja oblika delitve jih razvršča glede na stabilnost.
Poškodbe medialnega meniskusa so pogostejše kot poškodbe lateralnega meniskusa. Vzrok za to je njegova anatomska oblika in manjša pomičnost kot pri lateralnem. Lateralni meniskus je namreč bolj okrogle oblike in pokriva večjo površino sklepa.
Deloma pa je verjetno vzrok tudi v tem, da večina sil, ki delujejo pri športnih poškodbah, pride s strani. Glede na lokacijo delimo poškodbe meniskusa tudi na tiste, ki nastanejo v vaskularni (ožiljeni) coni, in na tiste, ki nastanejo v avaskularni coni.
Jasno je, da se bo poškodovano tkivo v vaskularni coni obnovilo bolje in hitreje kot poškodbe na neožiljlenih območjih.
Kot že omenjeno, lahko poškodbe meniskusa razdelimo tudi glede na degenerativne in travmatske. Večinoma gre za degenerativne poškodbe, pri čemer se z leti ob normalni vsakodnevni obremenitvi meniskus preprosto obrabi.
Ta vrsta poškodb se pojavlja pri odraslih, večinoma po 50. letu starosti, in jo je težko zdraviti. Po drugi strani so travmatske poškodbe pogostejše pri mlajših osebah in najpogosteje nastanejo zaradi športne poškodbe kolena. Te se pogosto dobro odzivajo na terapijo in se lepo regenerirajo.
Glede na obliko in smer lahko poškodbo meniskusa ločimo na:
- vzdolžne,
- poševne,
- prečne,
- vodoravne,
- obrabne,
- raztrganine, povezane s cisto meniskusa.
Oblika, velikost in tip raztrganine določajo, ali je poškodba stabilna ali nestabilna.
Glede na stabilnost lahko predvidevamo, kakšno terapijo bo posameznik potreboval, v kolikšni meri se bo raztrganina lahko zacelila in koliko težav nam bo ta poškodba povzročala v prihodnosti.
Simptomi poškodbe meniskusa
Ob poškodbi oziroma raztrganini meniskusa bo pri osebi navadno prisoten eden ali več od naslednjih simptomov:
- začuten, lahko tudi slišen pok v kolenu ob nekem gibu,
- nenadna bolečina, ki običajno ni tako huda, da bi preprečevala hojo,
- oteklina kolena, ki se navadno pojavi v nekaj dneh po poškodbi,
- občutek občasnega, lahko tudi stalnega zatikanja ali preskakovanja v kolenu,
- omejena gibljivost kolena; v skrajnem primeru lahko tudi zelo ali povsem onemogočeno gibanje (če se raztrgani del meniskusa zatakne v sklep).
Kako poteka diagnostika?
Ob pojavu simptomov raztrganine meniskusa je priporočen obisk osebnega zdravnika. Še posebej v primeru, če se je raztrgani del zagozdil v sklep in povzročil močno omejitev gibljivosti, je obisk zdravnika nujen, saj to stanje zahteva hiter operativen poseg.
Sicer pa za diagnozo raztrganega meniskusa navadno zadošča dober kliničen pregled. Ob bolj kompleksnih ali nejasnih primerih zdravnikom pri postavitvi diagnoze pomagajo slikovne metode, predvsem slikanje z magnetno resonanco (MRI kolena).
Kakšna je terapija pri raztrganinah meniskusa?
Vrsta terapije pri poškodbah meniskusa je odvisna od tipa, velikosti in lokacije poškodbe.
Zdravljenje je lahko konservativno ali pa kirurško.
Vzdolžne razpoke na prekrvavljenem delu meniskusa se lahko zacelijo same, večje razpoke pa lahko s kirurškim posegom zašijemo. Neprekrvavljena cona meniskusa nima potenciala celjenja, tako da je pri teh raztrganinah praviloma potrebna kirurška, artroskopska odstranitev oziroma odščip poškodovanega dela meniskusa.
Kirurški poseg je običajno svetovan v primeru vkleščenja dela meniskusa ali pa ob več časa trajajoči bolečini, ki jo spremlja otekanje in omejena ali blokirana gibljivost.
V ostalih primerih se raje uporabimo konservativne tehnike, ki pomagajo ohraniti funkcijo meniskusa in s tem preprečujejo nastanek obrabe sklepnega hrustanca oziroma artroze.
Pri konservativnih tehnikah uporabljamo različne fizioterapevtske metode, ki vključujejo vaje za pridobivanje popoldne gibljivosti in moči stegenskih mišic ter vaje za stabilnost kolenskega sklepa.
Učinkovite fizioterapevtske metode zdravljenja poškodovanega meniskusa
K-Laser je ena izmed metod, ki je najbolj učinkovita v zgodnji fazi poškodbe. S K-Laserjem lahko tako zmanjšujemo vnetje in bolečino ter pospešujemo celjenje.
Prav tako Human Tecar metoda učinkovito pripomore k zdravljenju poškodovanega meniskusa, saj s pomočjo radio-frekvenčne tehnologije pospešujemo prekrvavitev v telesu, kar pripomore k povečanju elastičnosti tkiv in pospešeni absorpciji odpadnih produktov, ki nastajajo v času zdravljenja.
V obravnavo pogosto vključujemo tudi HiToP visokofrekvenčno elektro terapijo, s pomočjo katere na celičnem nivoju spodbujamo oscilacijo celičnih struktur in tako izzovemo samo-regeneracijo poškodovanega predela.
V kasnejših fazah zdravljenja uporabljamo tudi obravnavo s fokusnimi udarnimi valovi, ki s pomočjo magnetne tuljave generira visokoenergetske zvočne impulze, ki ciljano potujejo na mesto poškodbe. Energija se sprošča globoko v telesu in pospešuje celjenje poškodovanega tkiva.
Kako lahko preprečimo poškodbo meniskusa?
Poškodbe meniskusa je težko preprečiti, saj so običajno rezultat nesreče ali starostnih degenerativnih sprememb. Lahko pa z nekaterimi navadami zmanjšamo možnost, da bo do tovrstne poškodbe prišlo:
- Redna telesna vadba, ki krepi mišice nog bo povečala stabilnost kolenskega sklepa in zmanjšala možnost poškodbe. Hkrati bo upočasnila degenerativne spremembe meniskusa.
- Pred telesno aktivnostjo se dobro ogrejte.
- Počitek in sproščanje mišic po vadbi bosta zmanjšala verjetnost poškodbe.
- Ohranjajte fleksibilnost vaših mišic. Redno raztegovanje ohranja mišice prožne in zmanjša verjetnost nastanka poškodbe.
- Raven telesne aktivnosti in obremenitve povečujte postopoma, nikoli nenadno.
Imam poškodbo meniskusa imate terapijo za to
Lp Aleš