Hernija diska – simptomi in zdravljenje

Vsebina članka

Kaj je hernija diska?

Hernija diska je degenerativna ali travmatska okvara medvretenčne ploščice, pri kateri pride do izbočenja ali iztisa njenega notranjega jedra skozi oslabljen zunanji obroč. Posledično lahko pride do pritiska na živčne korenine, kar povzroča bolečino, mravljinčenje, zmanjšano mišično moč ali motnje občutka, najpogosteje v ledvenem ali vratnem delu hrbtenice.

Je eden pogostejših vzrokov za bolečino v križu, ki pogosto potuje tudi v nogo. Čeprav je lahko bolečina ob herniji diska zelo huda, lahko ob ustrezni terapiji izgine že v nekaj tednih.

Hernija diska se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa med 25. in 45. letom starosti. Njena prevalenca je med 3 in 4 odstotke.

Anatomija hrbtenice

Človeška hrbtenica je sestavljena iz 24 kosti, imenovanih vretenca, ki jih razdelimo na 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih vretenc. Hrbtenico sestavlja še 5 zraščenih križnih vretenc, ki oblikujejo sakrum in 3 oziroma 4 zraščena vretenca, ki oblikujejo trtico.

Vretenca oblikujejo spinalni kanal, po katerem poteka hrbtenjača. Med vretenci so medvretenčne ploščice oziroma diski.

To so ploščate strukture, sestavljene iz želatinoznega jedra in vezivnega obroča. Njihova vloga je blaženje pritiskov, ki med gibanjem nastajajo v hrbtenici.

Medvretenčne ploščice. Vir: https://www.zapp.si/predstavitve/zdravje-hrbtenice/

Kako pride do hernije diska?

Medvretenčni diski so neožiljene strukture, zato se obnavljajo zelo počasi. V času življenja pride zaradi slabe regeneracijske sposobnosti do degenerativnih sprememb in mikrotravm. Te se začnejo dogajati že po puberteti in se z leti kopičijo.

Degenerativne spremembe se sprva kažejo kot zmanjšana hidracija želatinaste sredice ali majhne razpoke vezivnega obroča. Skozi te razpoke lahko začne uhajati želatinozna sredica. Medvretenčna ploščica se posledično izboči, kar imenujemo hernija diska.

Izbočen disk lahko pritisne na hrbtenjačo ali iz nje potekajoče živčne korenine, kar povzroči bolečino.

Stopnje hernije diska: od izbočenja do sekvestracije

Hernija diska ni eno samo stanje, ampak zaporedje stopenj, ki se ločijo po tem, koliko jedra je prestopilo zunanji obroč in ali je z diskom še v stiku. Radiološka klasifikacija (Lumbar Disc Nomenclature 2.0) loči izbočenje, protruzijo, ekstruzijo in sekvestracijo.

Razpon med stopnjami pojasni pogosto presenečenje bolnikov: pregledi raziskav kažejo, da se sekvestrirani deli diska spontano zmanjšajo v približno 96 odstotkih primerov, pri navadnem izbočenju pa je ta delež okoli 13 odstotkov. Bolj dramatičen izvid torej ne pomeni slabše napovedi poteka.

Izvid magnetne resonance sam po sebi zato ne pove, kako se bo stanje odvijalo. Odločilna je klinična slika: kje bolečina seva, ali je prisotna oslabelost mišic in kako se stanje spreminja skozi tedne.

Hernija diska – vzroki za nastanek

Hernija diska najpogosteje nastane kot rezultat naravnih, s starostjo povezanih degenerativnih sprememb. Zaradi teh postanejo diski manj prožni in zato bolj nagnjeni k herniaciji.

Hernijo lahko sproži tudi nenaden gib, ki preobremeni diske, kot na primer dvigovanje težkih bremen ali poškodba hrbtenice, na primer ob padcu.

Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k nastanku hernije diska. Med dejavnike tveganja spadajo:

Telesna teža: prekomerna telesna teža predstavlja dodatno obremenitev za hrbtenico in posledično večji stres za diske.

Telesna konstitucija: visoki in suhi posamezniki so bolj nagnjeni k herniji diska kot osebe z nižjo in bolj čokato postavo.

Nepravilno dvigovanje težkih bremen: pretirana uporaba hrbtnih mišic namesto mišic nog med dvigovanjem bremena lahko povzroči poškodbo diska in herniacijo. Rotacija trupa med vzdigovanjem lahko prav tako povzroči hernijo, saj takrat na diske delujejo še dodatne sile, kar lahko vodi v razpoko. Dvigovanje z mišicami nog namesto hrbta varuje hrbtenico pred poškodbami.

Ponavljajoče se aktivnosti, ki bremenijo hrbtenico: mnogokatera delovna mesta zahtevajo od delavcev konstantno vzdigovanje bremen, prepogibanje ali rotacije trupa.

Take aktivnosti lahko ob nepravilni izvedbi in ponavljajočem se izvajanju vodijo v poškodbe in hernijo diska. Uporaba pravilnih tehnik dvigovanja in prepogibanja varuje hrbtenico pred poškodbami.

Sedeč življenjski slog: telesna aktivnost spodbuja prekrvavitev diskom sosednjih struktur, kar pospešuje prehrano diskov in njihovo hitrejšo regeneracijo.

Telesno neaktivni posamezniki so zato bolj nagnjeni k degenerativnim spremembam in poškodbam diskov. Posebej velja izpostaviti poklicne šoferje, ki so poleg sedenja izpostavljeni tudi vibracijam v vozilu, kar še dodatno prispeva k poškodbam diskov.

Kajenje: raziskave kažejo, da kajenje zmanjša dobavo kisika tkivom, med drugim tudi medvretenčnim diskom, kar pospešuje njihovo degeneracijo.

Simptomi hernije diska

Simptomi hernije diska se razlikujejo odvisno od tega, kje in v kakšni meri je do hernije prišlo. Če herniacija ne pritisne na živec, bo pacient izkusil le blago bolečino v hrbtu ali pa ga sploh ne bo bolelo.

Če pa pride ob herniaciji do pritiska na živčne strukture, bodo prisotni hujša bolečina v hrbtu, otopelost, mravljinčenje ali šibkost mišic v območju inervacije prizadetega živca.

Hernija v predelu ledvene hrbtenice: v ledvenem delu hrbtenice je hernija diska najpogostejša. Hernija v tem območju lahko povzroči pritisk na išiadični živec, kar povzroči bolečino znano pod imenom išias.

Za to bolečino je značilno, da se sprva pojavi v križu, čemur se pridruži še bolečina v nogi. Kasneje bolečina v križu popusti in ostane le še v nogi.

Nato lahko popusti tudi ta in se pojavi oslabelost stopala. Redkeje se pojavijo neklasične klinične slike, ki se kažejo le z bolečino v križu ali pa le z oslabelostjo stopala.

Hernija v predelu vratne hrbtenice: hernija diska v vratni hrbtenici lahko povzroči kompresijo živcev cervikalnega dela hrbtenjače, kar povzroči topo ali ostro bolečino v vratu ali rami.

Bolečina se lahko širi v roko in prste; spremljata jo lahko oslabelost mišic ali mravljinčenje. Določene pozicije vratu lahko bolečino omilijo ali poslabšajo.

Kje najpogosteje nastane hernija diska?

Približno 95 odstotkov ledvenih hernij nastane v dveh segmentih, L4-L5 in L5-S1, torej v najnižjem delu ledvene hrbtenice, ki prenaša največjo obremenitev. V vratnem delu sta najpogosteje prizadeta segmenta C5-C6 in C6-C7.

Razporeditev simptomov je za oceno stanja prav tako pomembna kot slikovna diagnostika. Bolečina, ki sledi jasni progi po nogi ali roki, kaže na draženje določene živčne korenine, razpršena bolečina v križu brez sevanja pa pogosteje izvira iz mišic in sklepov.

Na izvidih se pogosto pojavi tudi zapis o degeneraciji diska v segmentu L4-L5 ali L5-S1. To ni isto kot hernija: gre za obrabo in izsušitev ploščice, ki je pri odraslih pričakovana najdba in sama po sebi ne pomeni pritiska na živec.

Ali se hernija diska pozdravi sama?

Pri veliki večini ljudi se stanje uredi brez operacije. Pregledi raziskav kažejo, da se hernirani del diska spontano zmanjša ali izgine pri približno dveh tretjinah bolnikov, izboljšanje ob konservativnem zdravljenju pa doseže med 60 in 90 odstotki bolnikov.

Telo odtrgani del diska prepozna kot tuje tkivo in ga postopoma razgradi. Ob tem se zmanjša tudi vnetni odziv okoli živčne korenine, ki je pogosto večji vzrok bolečine kot sam mehanski pritisk.

Časovnica je pri večini podobna. Najbolj izrazito izboljšanje se zgodi v prvih šestih tednih, resorpcija v prvih treh mesecih ni redka, pri delu bolnikov pa se stanje umirja do šestih mesecev.

Iz tega ne sledi, da je čakanje brez ukrepanja najboljša izbira. Obdobje okrevanja se izkoristi za nadzor bolečine, ohranjanje gibanja in postopno krepitev trupa, kar zmanjša tveganje za ponovitev in prepreči dodatno mišično preobremenitev zaradi izogibanja gibanju.

Kdaj k zdravniku?

Ob pojavu simptomov hernije diska, kot so huda bolečina v križu, zmerna ponavljajoča se bolečina v križu, blaga dolgotrajna bolečina v križu, bolečina v nogi ali nevrološki simptomi, kot so mravljinčenje ali oslabelost mišic, je priporočen obisk osebnega zdravnika.

Ta bo opravil telesni pregled in slikovno diagnostiko ter predpisal konservativno zdravljenje z zdravili in fizioterapijo, ki običajno traja šest tednov.

Po šestih tednih terapije namreč simptomi v večini primerov izginejo. Če v tem obdobju bolečina ne preneha, je pacient napoten k specialistu ortopedu, ki izvede nadaljnje postopke diagnostike in zdravljenja.

Če se stanje ne izboljša v treh mesecih, specialist običajno predlaga operacijo.

Del znakov pa ne dopušča čakanja na naročeni termin. Takojšnjo obravnavo v urgentni ambulanti zahtevajo:

• nenadna nezmožnost zadrževanja ali izločanja urina in blata,
• otrplost v predelu, ki se pri sedenju dotakne sedla, torej mednožje in notranja stran stegen,
• hitro napredujoča oslabelost obeh nog,
• bolečina, ki se pojavi po hujšem padcu ali poškodbi,
• bolečina skupaj s povišano telesno temperaturo ali nepojasnjeno izgubo telesne teže.

Ti znaki lahko kažejo na sindrom kavde ekvine ali drugo resno stanje, pri katerem je čas do obravnave odločilen za izid.

Neoperativne terapevtske tehnike

Hernijo diska se običajno zdravi konservativno. Zdravnik običajno predpiše:

Počitek: dan do dva počitka v postelji običajno sprosti bolečino v križu. Nato se priporoča previdno, kontrolirano gibanje brez pretiranih obremenitev hrbtenice, predvsem brez prepogibanja in vzdigovanja bremen. Priporočeni so sprehodi, saj pride pri hoji do boljše prehrane diskov in posledično hitrejše regeneracije.

Vaje za mišice trupa: ojačitev mišic hrbta izboljša prehrano diskov; hkrati skupaj z ojačitvijo trebušnih, stranskih in hrbtnih mišic omogoča večjo stabilnost hrbtenice in preprečuje nadaljnje poškodbe.

Zdravila: nesteroidni antirevmatiki in analgetiki bodo zmanjšali občutek bolečine, kar bo olajšalo zdravljenje.

Fizioterapija: specifične fizioterapevtske metode in vaje bodo ojačale mišice in pospešile regeneracijo po poškodbi.

Fizioterapevtske metode: pogosto se pri herniji diska uporablja tehnika trakcije, kjer s fizičnim raztegom določenega predela hrbtenice povečujemo medvretenčni prostor in razbremenjujemo pritisk na medvretenčne ploščice.

Potrebno je poskrbeti tudi za obsklepne strukture, ki se pogosto zakrčijo kot obrambni mehanizem telesa, da ne bi prišlo do resnejših poškodb.

Zato je uporaba Human Tecar koncepta pri herniji ključnega pomena za sproščanje paravertebralnih/obhrbteničnih mišičnih struktur, ki so zaradi hernije preobremenjene, zakrčene in neprekrvavljene.

V obravnavo vključujemo tudi HiToP visokofrekvenčno elektroterapijo, s pomočjo katere lajšamo bolečine in vplivamo na regeneracijo celičnega metabolizma.

V zgodnjih fazah zdravljenja uporabljamo tudi K-Laser, ki je učinkovita metoda za zmanjševaje bolečine, povečanje oksigenacije v tkivih in zmanjševanje akutnega ali kroničnega vnetja.

Vaje in gibanje pri herniji diska

Mirovanje, daljše od dneva ali dveh, okrevanje upočasni, ciljano gibanje pa ga pospeši. Vaje pri herniji diska imajo dva namena: razbremeniti dražen živec in stabilizirati trup, izbira pa je odvisna od tega, kateri gib simptome poslabša.

V akutni fazi se obnesejo naslednja načela:

• Redna hoja v več krajših sprehodih čez dan, saj izmenjava obremenitve in razbremenitve izboljša prehrano diska.
• Izogibanje globokemu predklonu v kombinaciji z rotacijo in dvigom bremena, ker je prav ta kombinacija za zadnji del obroča najbolj obremenjujoča.
• Spremljanje smeri bolečine. Če se bolečina iz noge umika proti križu, gre stanje v pravo smer, tudi kadar je bolečina v križu začasno močnejša.
• Postopna aktivacija globokih trebušnih in hrbtnih mišic, ko akutna bolečina popusti.
• Prekinitev vaje, ob kateri se bolečina širi niže po nogi ali se pojavi novo mravljinčenje.

Vrnitev k teku in drugim udarnim aktivnostim je smiselna, ko bolečina ne seva več pod koleno, ko med hojo ni nevroloških simptomov in ko trup zdrži enonožno obremenitev brez izgube nadzora. Vračanje poteka postopno, z izmenjavo hoje in teka na mehki podlagi.

Kadar bolečina omejuje že osnovno gibanje, fizioterapevt pogosto najprej poseže po metodah za lajšanje bolečine, med katere sodi tudi elektroterapija v klinični praksi, in šele nato doda aktivni del programa. Nabor vaj naj bo individualno prilagojen, saj se program pri herniji, ki poslabša ob predklonu, bistveno razlikuje od programa pri herniji, ki poslabša ob iztegu.

Kako preprečiti hernijo diska?

Tako pri kirurških kot pri konservativnih metodah zdravljenja je verjetnost ponovitve hernije diska med 5 in 10 odstotkov. Da preprečimo nastanek oziroma ponovitev herniacije, je dobro upoštevati naslednje ukrepe:

• Uporabljajte varne tehnike vzdigovanja bremen,
• Ohranjajte normalno telesno težo,
• Izogibajte se sedečemu življenjskemu slogu. Če je sedenje del vašega poklica, si med delom redno vzemite aktiven premor; med katerim se sprehodite in opravite nekaj razteznih vaj ter vaj, ki pospešijo prekrvavitev hrbtenice.
• Bodite redno telesno aktivni. Fizična aktivnost poveča prehrano diskov in izboljša stabilnost hrbtenice.

Pogosta vprašanja o herniji diska

Ali je hernija diska ozdravljiva?

Pri večini bolnikov da, in to brez operacije. Hernirani del diska telo postopoma razgradi, simptomi pa se pri 60 do 90 odstotkih bolnikov ob konservativnem zdravljenju pomembno izboljšajo. Disk se pri tem ne vrne v prvotno obliko, kar pa za umik simptomov ni pogoj.

Koliko časa traja okrevanje po herniji diska?

Najbolj izrazito izboljšanje se pri večini zgodi v prvih šestih tednih. Če bolečina po tem obdobju vztraja, zdravnik običajno napoti bolnika k specialistu, spontana resorpcija pa se lahko nadaljuje še do šestih mesecev.

Kdaj je pri herniji diska potrebna operacija?

Operacija pride v poštev, kadar konservativno zdravljenje po približno treh mesecih ne prinese izboljšanja ali kadar so prisotni napredujoči nevrološki izpadi. Ob znakih sindroma kavde ekvine, torej motnjah odvajanja urina in blata ter otrplosti v mednožju, je obravnava nujna takoj.

Kakšna je razlika med hernijo diska in išiasom?

Hernija diska je okvara medvretenčne ploščice, išias pa opis simptoma, torej bolečine po poteku išiadičnega živca od križa navzdol po nogi. Hernija je pogost, ni pa edini vzrok išiasa; bolečino lahko povzroči tudi zožitev hrbteničnega kanala ali utesnitev živca v mehkih tkivih.

Ali lahko s hernijo diska telovadim?

Telesna aktivnost je del zdravljenja, izbira vaj pa mora upoštevati, kateri gib simptome poslabša. V akutni fazi odpadejo dvigi bremen s predklonom in rotacijo, hoja in nadzorovane vaje za trup pa so priporočene. Program naj sestavi fizioterapevt na podlagi pregleda.