Hernija diska

Hernija diska – simptomi in zdravljenje

Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, ki navadno nastane zaradi preobremenitve hrbtenice.

Gre za stanje, ki se lahko pojavi kjerkoli vzdolž hrbtenice, vendar je najpogostejša v ledvenem predelu, saj so ravno tam obremenitve diskov največje.

Je eden pogostejših vzrokov za bolečino v križu, ki pogosto potuje tudi v nogo. Čeprav je lahko bolečina ob herniji diska zelo huda, lahko ob ustrezni terapiji izgine že v nekaj tednih.

Hernija diska se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje pa med 25. in 45. letom starosti. Njena prevalenca je med 3 in 4 odstotke.

Anatomija hrbtenice

Človeška hrbtenica je sestavljena iz 24 kosti, imenovanih vretenca, ki jih razdelimo na 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih vretenc. Poleg tega hrbtenico sestavlja še 5 zraščenih križnih vretenc, ki oblikujejo sakrum in 3 oziroma 4 zraščena vretenca, ki oblikujejo trtico.

Vretenca oblikujejo spinalni kanal, po katerem poteka hrbtenjača. Med vretenci so medvretenčne ploščice oziroma diski.

To so ploščate strukture, sestavljene iz želatinoznega jedra in vezivnega obroča. Njihova vloga je blaženje pritiskov, ki med gibanjem nastajajo v hrbtenici.

Medvretenčne ploščice. Vir: https://www.zapp.si/predstavitve/zdravje-hrbtenice/

Kako pride do hernije diska?

Medvretenčni diski so neožiljene strukture, zato se obnavljajo zelo počasi. V času življenja pride zaradi slabe regeneracijske sposobnosti do degenerativnih sprememb in mikrotravm. Te se začnejo dogajati že po puberteti in se z leti kopičijo.

Degenerativne spremembe se sprva kažejo kot zmanjšana hidracija želatinaste sredice ali majhne razpoke vezivnega obroča. Skozi te razpoke lahko začne uhajati želatinozna sredica. Medvretenčna ploščica se posledično izboči, kar imenujemo hernija diska.

Izbočen disk lahko pritisne na hrbtenjačo ali iz nje potekajoče živčne korenine, kar povzroči bolečino.

Primerjava zdravega diska in hernije
Primerjava zdravega diska in hernije

 

Hernija diska – vzroki za nastanek

Hernija diska najpogosteje nastane kot rezultat naravnih, s starostjo povezanih degenerativnih sprememb. Zaradi teh postanejo diski manj prožni in zato bolj nagnjeni k herniaciji.

Poleg tega lahko hernijo povzroči tudi nenaden gib, ki preobremeni diske, kot na primer dvigovanje težkih bremen ali poškodba hrbtenice, na primer ob padcu.

Nekateri ljudje so bolj nagnjeni k nastanku hernije diska. Med dejavnike tveganja spadajo:

Telesna teža: prekomerna telesna teža predstavlja dodatno obremenitev za hrbtenico in posledično večji stres za diske.

Telesna konstitucija: visoki in suhi posamezniki so bolj nagnjeni k herniji diska kot osebe z nižjo in bolj čokato postavo.

Nepravilno dvigovanje težkih bremen: pretirana uporaba hrbtnih mišic namesto mišic nog med dvigovanjem bremena lahko povzroči poškodbo diska in herniacijo. Rotacija trupa med vzdigovanjem lahko prav tako povzroči hernijo, saj takrat na diske delujejo še dodatne sile, kar lahko vodi v razpoko. Dvigovanje z mišicami nog namesto hrbta varuje hrbtenico pred poškodbami.

Ponavljajoče se aktivnosti, ki bremenijo hrbtenico: mnogokatera delovna mesta zahtevajo od delavcev konstantno vzdigovanje bremen, prepogibanje ali rotacije trupa.

Take aktivnosti lahko ob nepravilni izvedbi in ponavljajočem se izvajanju vodijo v poškodbe in hernijo diska. Uporaba pravilnih tehnik dvigovanja in prepogibanja varuje hrbtenico pred poškodbami.

Sedeč življenjski slog: telesna aktivnost spodbuja prekrvavitev diskom sosednjih struktur, kar pospešuje prehrano diskov in njihovo hitrejšo regeneracijo.

Telesno neaktivni posamezniki so zato bolj nagnjeni k degenerativnim spremembam in poškodbam diskov. Posebej velja izpostaviti poklicne šoferje, ki so poleg sedenja izpostavljeni tudi vibracijam v vozilu, kar še dodatno prispeva k poškodbam diskov.

Kajenje: raziskave kažejo, da kajenje zmanjša dobavo kisika tkivom, med drugim tudi medvretenčnim diskom, kar pospešuje njihovo degeneracijo.

Simptomi hernije diska

Simptomi hernije diska se razlikujejo odvisno od tega, kje in v kakšni meri je do hernije prišlo. Če herniacija ne pritisne na živec, bo pacient izkusil le blago bolečino v hrbtu ali pa ga sploh ne bo bolelo.

Če pa pride ob herniaciji do pritiska na živčne strukture, bodo prisotni hujša bolečina v hrbtu, otopelost, mravljinčenje ali šibkost mišic v območju inervacije prizadetega živca.

Hernija v predelu ledvene hrbtenice: kot že omenjeno, je hernija diska najpogostejša v ledvenem delu hrbtenice. Hernija v tem območju lahko povzroči pritisk na išiadični živec, kar povzroči bolečino znano pod imenom išias.

Bolečina v ledvenem delu hrbtenice
Bolečina v ledvenem delu hrbtenice

Za to bolečino je značilno, da se sprva pojavi v križu, čemur se pridruži še bolečina v nogi. Kasneje bolečina v križu popusti in ostane le še v nogi.

Nato lahko popusti tudi ta in se pojavi oslabelost stopala. Redkeje se pojavijo neklasične klinične slike, ki se kažejo le z bolečino v križu ali pa le z oslabelostjo stopala.

Hernija v predelu vratne hrbtenice: hernija diska v vratni hrbtenici lahko povzroči kompresijo živcev cervikalnega dela hrbtenjače, kar povzroči topo ali ostro bolečino v vratu ali rami.

Bolečina se lahko širi v roko in prste; spremljata jo lahko oslabelost mišic ali mravljinčenje. Določene pozicije vratu lahko bolečino omilijo ali poslabšajo.

Kdaj k zdravniku?

Ob pojavu simptomov hernije diska, kot so huda bolečina v križu, zmerna ponavljajoča se bolečina v križu, blaga dolgotrajna bolečina v križu, bolečina v nogi ali nevrološki simptomi, kot so mravljinčenje ali oslabelost mišic, je priporočen obisk osebnega zdravnika.

Ta bo opravil telesni pregled in slikovno diagnostiko ter predpisal konservativno zdravljenje z zdravili in fizioterapijo, ki običajno traja šest tednov.

Po šestih tednih terapije namreč simptomi v večini primerov izginejo. Če v tem obdobju bolečina ne preneha, je pacient napoten k specialistu ortopedu, ki izvede nadaljnje postopke diagnostike in zdravljenja.

Če se stanje ne izboljša v treh mesecih, specialist običajno predlaga operacijo.

Neoperativne terapevtske tehnike

Kot že omenjeno, se hernijo diska običajno zdravi konservativno. Zdravnik običajno predpiše:

Počitek: dan do dva počitka v postelji običajno sprosti bolečino v križu. Nadalje se priporoča previdno, kontrolirano gibanje brez pretiranih obremenitev hrbtenice, predvsem brez prepogibanja in vzdigovanja bremen. Priporočeni so sprehodi, saj pride pri hoji do boljše prehrane diskov in posledično hitrejše regeneracije.

Vaje za mišice trupa: ojačitev mišic hrbta izboljša prehrano diskov; hkrati skupaj z ojačitvijo trebušnih, stranskih in hrbtnih mišic omogoča večjo stabilnost hrbtenice in preprečuje nadaljnje poškodbe.

Zdravila: nesteroidni antirevmatiki in analgetiki bodo zmanjšali občutek bolečine, kar bo olajšalo zdravljenje.

Fizioterapija: specifične fizioterapevtske metode in vaje bodo ojačale mišice in pospešile regeneracijo po poškodbi.

Fizioterapevtske metode: pogosto se pri herniji diska uporablja tehnika trakcije, kjer s fizičnim raztegom določenega predela hrbtenice povečujemo medvretenčni prostor in razbremenjujemo pritisk na medvretenčne ploščice.

Potrebno je poskrbeti tudi za obsklepne strukture, ki se pogosto zakrčijo kot obrambni mehanizem telesa, da ne bi prišlo do resnejših poškodb.

Zato je uporaba Human Tecar koncepta pri herniji ključnega pomena za sproščanje paravertebralnih/obhrbteničnih mišičnih struktur, ki so zaradi hernije preobremenjene, zakrčene in neprekrvavljene.

Terapija Human Tecar
Terapija Human Tecar

V obravnavo vključujemo tudi HiToP visokofrekvenčno elektroterapijo, s pomočjo katere lajšamo bolečine in vplivamo na regeneracijo celičnega metabolizma.

V zgodnjih fazah zdravljenja uporabljamo tudi K-Laser, ki je učinkovita metoda za zmanjševaje bolečine, povečanje oksigenacije v tkivih in zmanjševanje akutnega ali kroničnega vnetja.

Jakov Fak na terapiji K-laser
Jakov Fak na terapiji K-laser

Kako preprečiti hernijo diska?

Tako pri kirurških kot pri konservativnih metodah zdravljenja je verjetnost ponovitve hernije diska med 5 in 10 odstotkov. Da preprečimo nastanek oziroma ponovitev herniacije, je dobro upoštevati naslednje ukrepe:

  • Uporabljajte varne tehnike vzdigovanja bremen,
  • Ohranjajte normalno telesno težo,
  • Izogibajte se sedečemu življenjskemu slogu. Če je sedenje del vašega poklica, si med delom redno vzemite aktiven premor; med katerim se sprehodite in opravite nekaj razteznih vaj ter vaj, ki pospešijo prekrvavitev hrbtenice.
  • Bodite redno telesno aktivni. Fizična aktivnost poveča prehrano diskov in izboljša stabilnost hrbtenice.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja