Teniški komolec – kako ga zdravimo?

Kaj je teniški komolec?

Teniški komolec ali lateralni epikondilitis je boleče stanje, ki nastane zaradi preobremenitve mišic in kit iztegovalk zapestja. Povzroča bolečino na zunanji strani komolca, ki se pogosto stopnjuje pri iztegu zapestja, močnem prijemu ali ponavljajočih se gibih roke. Kljub imenu ni nujno povezan z igranjem tenisa, temveč se pogosto pojavlja pri vsakodnevnih opravilih ali delu z rokami.

Vas ob vsakem upogibanju zapestja zbode neprijetna bolečina v komolcu?

Je zunanja stran komolca občutljiva in boleča na dotik?

Potem gre po vsej verjetnosti za t. i. teniški komolec oziroma lateralni epikondilitis.

Mislite, da to ni možno, saj niste igrali tenisa? Bolečina nastane ob ponavljajočih se gibih oziroma konstantnem obremenjevanju roke, še posebej podlakti v določenem položaju: na primer pri tipkanju na računalnik, fizičnem delu z orodji ali igranju golfa ali tenisa.

Hitra dejstva o teniškem komolcu

• Prizadene približno 1 do 3 % odraslih letno, najpogosteje med 35. in 55. letom starosti.^[1][2]
• Dejansko igranje tenisa je vzrok le pri manjšem delu obolelih, po nekaterih podatkih pri približno 10 %.^[1]
• Večina primerov se izboljša s počitkom, prilagoditvijo aktivnosti in fizioterapijo, brez operacije.
• Blažji primeri pogosto izzvenijo v nekaj tednih do mesecih, vztrajnejši lahko trajajo tudi dlje.^[4]

Kratka anatomija komolca

Komolčni sklep povezuje tri kosti: nadlahtnico, podlaket in koželjnico. Na zunanji kostni izrastek nadlahtnice, lateralni epikondil, se pripenjajo mišice iztegovalke zapestja in prstov. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice extensor carpi radialis brevis, ki zapestje iztegne navzgor. Ker ta tetiva pri skoraj vsakem gibu zapestja nosi velik del obremenitve, je tudi najbolj izpostavljena preobremenitvi.

Zakaj nastane teniški komolec?

Teniški komolec je izraz za lateralni epikondilitis, bolečine, ki nastanejo kot preobremenjenost določenih mišic roke. Takrat zlasti ob iztegu zapestja začutimo bolečino na zunanji strani komolca.

Poškodba ni nujno povezana z igranjem tenisa. Gre za posledico preobremenjenosti podlakti, kadar preveč naprezamo zapestje (na primer pri ponavljajočem se gibanju dlani navzgor od podlage), zaradi česar pride do vnetja v področju narastišča mišic iztegovalk zapestja.

Značilen tovrsten gib je ravno pri igranju tenisa, pogosto pa pride do tovrstnih poškodb tudi pri badmintonu in vsakdanjih opravilih ali službah: tipkanje po tipkovnici, klikanje z miško ob neprimerni opori za roko, delo z orodji (zidarji, mizarji, krojači), pa tudi pri glasbenikih (pianisti, bobnarji) in podobno.

Najpogosteje se tovrstne poškodbe pojavijo pri pacientih po 30. letu in nekje do 60. leta, torej pri delovni in fizično najbolj aktivni populaciji.

Kdo je bolj izpostavljen tveganju

Tveganje za nastanek teniškega komolca je večje pri:

• osebah, starih med 35 in 55 let,^[2]
• kadilcih,
• ljudeh s sladkorno boleznijo,
• tistih s šibkejšimi mišicami podlakti ali brez ustreznega ogrevanja pred obremenitvijo,
• poklicih in aktivnostih s ponavljajočim se prijemanjem in iztegom zapestja (delo z miško, ročna orodja, dvigovanje bremen, loparski športi).

Kateri so simptomi teniškega komolca?

Gre za majhno poškodbo mehkega tkiva, vnetje ali natrganino, ki je sprva sploh ne opazimo, saj ne čutimo nenadne bolečine ali drugih posebnosti.

Nekaj dni po poškodbi nenadoma začutimo prve bolečine, po štirinajstih dneh pa navadno nastopi večja bolečina. Telo namreč poskuša v tem času samo ozdraviti natrgano mišico, a je zaradi nenehne obremenjenosti roke in vsakodnevnega premikanja zapestja ne more pozdraviti, zato pride do brazgotine.

Pacient čuti bolečino od zunanje strani komolca navzdol proti zapestju, ob vsakem poskusu dvigovanja težjih predmetov ali čvrstem prijemu, ko obrne dlan navzdol. Takrat se namreč skrčijo vnete mišice, kar občutimo kot ostro bolečino v komolcu, kjer je narastišče teh mišic.

Poleg bolečine pacienti pogosto opažajo tudi:

• šibkejši prijem in težave pri dvigovanju predmetov (na primer skodelice ali vrečke),
• bolečino pri obračanju kljuke ali odpiranju kozarca,
• rahlo jutranjo okorelost komolca,
• občutljivost na pritisk na zunanjem delu komolca.

Lateralni epikondilitis in golferski komolec: kako ju ločimo

Lateralni epikondilitis je strokovno ime za teniški komolec, epikondilitis komolca pa je širši izraz, ki zajema vnetne in degenerativne spremembe na obeh kostnih izrastkih nadlahtnice. Kadar je prizadeta zunanja stran, gre za lateralni epikondilitis, kadar notranja, za medialni epikondilitis, ki ga poznamo kot golferski komolec.

Razlika ni le v poimenovanju. Prizadete so druge tetive, bolečino sproži drugačen gib in tudi vaje za okrevanje se razlikujejo, zato je pravilna opredelitev prvi korak do učinkovite terapije.

Medialni epikondilitis je precej redkejši in predstavlja le okoli 10 do 20 % vseh primerov epikondilitisa.^[6] Če bolečino čutite na obeh straneh komolca hkrati, kar je mogoče, naj stanje oceni fizioterapevt ali zdravnik, ker terapija takrat naslovi obe skupini tetiv.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč

Teniški komolec večinoma ni nujno stanje, vendar obstajajo znaki, ob katerih je smiselno k zdravniku ali fizioterapevtu prej kot pozneje:

• bolečina traja več kot dva tedna kljub počitku,
• bolečina se stopnjuje namesto da bi popuščala,
• pojavi se opazna oteklina ali sprememba oblike komolca,
• čutite odrevenelost, mravljinčenje ali šibkost v roki ali prstih,
• bolečina vas moti pri spanju ali ovira osnovna vsakodnevna opravila.

Odrevenelost ali izguba moči lahko nakazujeta, da ne gre (samo) za teniški komolec, temveč na primer za utesnitev živca. V teh primerih je pregled pri zdravniku pomemben, da se izključijo druge možnosti.

Kako odpraviti teniški komolec?

Teniški komolec odpravite s kombinacijo razbremenitve, fizioterapije in postopne krepitve mišic podlakti. Večina primerov se pozdravi brez operacije, potrebna pa sta doslednost in dovolj časa, saj tetiva okreva počasneje kot mišica.

Pri poškodbi komolca moramo dati telesu dovolj časa, da se pozdravi. Pri tem pa mu lahko s sodobnimi fizioterapevtskimi terapijami učinkovito pomagamo, da je okrevanje hitrejše in učinkovitejše.

Previdni moramo biti, da po okrevanju in zmanjšanih bolečinah komolca ne preobremenimo, sicer se lahko krhke vezi ponovno natrgajo.

Obstaja več pristopov k zdravljenju bolečin teniškega komolca, izkušeni fizioterapevt vam bo po pregledu svetoval ustrezno terapijo za vašo poškodbo.

Diplomirani fizioterapevt Jakob Golob, ki v podjetju Semos med drugim skrbi za poškodbe slovenskih vrhunskih športnikov, priporoča tri različne oziroma dopolnjujoče se pristope k zdravljenju bolečin teniškega komolca:

• Human Tecar terapija,
• fokusni in radialni udarni val,
• elastični trak in vaje za krepitev mišic.

Koliko terapij oziroma vaj v kolikšnem časovnem obdobju potrebuje posamezen pacient, je popolnoma individualno in se razlikuje od pacienta do pacienta.

Sprva vam bo fizioterapevt priporočal počitek, morda tudi mobilizacijo komolca, da ne pride do poslabšanja natrganine. Sledil bo plan terapij, da se boste čim prej lahko vrnili k vsakdanjim opravilom.

Najpomembnejša je še vedno ročna oziroma manualna terapija, ki jo izvaja fizioterapevt, in vaje, ki jih izvaja pacient sam za krepitev mišic.

Dandanes si fizioterapevti delo olajšajo in izboljšajo s sodobnimi napravami, ki učinke ročne fizioterapije pospešijo, saj dosežejo globlja tkiva, tako da lahko telo prej okreva.

Human Tecar terapija

Human Tecar je oblika manualne oziroma ročne masaže v kombinaciji z globinskim pregrevanjem s pomočjo aparata HCR 1002.

Fizioterapevt z aparatom skozi telo globoko do mehkih tkiv prenese visokofrekvenčno elektromagnetno energijo, vse do ciljnega, poškodovanega področja. S pregrevanjem tako pripravi mišice in mišične ovojnice, sklepe in vezi na ročno terapijo. Ker so tkiva ogreta, se tudi bolj odzovejo na samo terapijo.

Jakob Golob je poleg osnovnega šolanja za diplomiranega fizioterapevta opravil obilo izobraževanj o Human Tecar konceptu, tako da s pomočjo aparata HCR 1002 odpravlja:

• bolečine teniškega komolca,
• bolečine v križu,
• zmanjša vnetja in otekline udov,
• poveča prekrvavitev v celicah,
• doseže boljšo gibljivost sklepov.

Terapija je primerna za vse generacije pacientov, rekreativne ali profesionalne športnike.

Fizioterapevti po Sloveniji Human Tecar terapijo radi priporočajo pacientom, ker je učinkovita in daje takojšnje rezultate, ker sproščujoče in blagodejno vpliva na pacienta, poleg tega pa vključuje tudi aktivne vaje, torej vaje, ki jih pacient izvaja samostojno.

Fokusni in radialni udarni val

Terapija z udarnimi valovi se je sprva uporabljala za razbijanje ledvičnih kamnov, z naprednimi študijami pa so spoznali splošne pozitivne učinke na več področjih uporabe udarnih valov.

Ker gre za neinvazivno terapijo z zvočnimi valovi, se dandanes uporablja za protibolečinsko terapijo mišičnih in tetivnih poškodb. ESWT je kratica za »Extracorporeal shock wave therapy« oziroma terapijo z udarnimi valovi.

Med fizioterapevti so zelo priljubljeni kakovostni aparati Storz Medical, ki jih najdete tudi pri Semosu. Posebej izstopa nova generacija Masterplus »ultra« aparatov, ker so izjemno zanesljivi in natančni.

Zdravljenje z zvočnimi udarnimi valovi je sodoben način zdravljenja (med drugim tudi) teniškega komolca, saj v prvi fazi s fokusnimi valovi obravnavamo natančno določeno ozko področje poškodbe.

Fizioterapevt s F-SW sondo, katere jakost prilagaja pacientovemu pragu bolečine, s fokusiranimi udarnimi valovi v globini med 15 in 30 mm tretira mesto poškodbe. V drugi fazi z R-SW sondo udarne valove usmerja radialno, torej na širše področje celotnega komolca.

Pri F-SW sondi so valovi najmočnejši v globini tkiva, R-SW sonda pa ima največjo koncentracijo energije tik ob izstopu valov iz sonde.

Z udarnimi valovi ponovno dosegamo nebolečo gibljivost, je pa pred določitvijo ESWT terapije nujen klinični pregled zdravnika in ultrazvočni pregled poškodbe.

Pozitivni učinki terapije v obliki prenehanja bolečine so opazni že po prvi ali drugi terapiji, njen dolgoročni cilj pa je regenerativni učinek in povrnitev neboleče gibljivosti komolca.

Poleg naštetih pristopov v Semosu za bolečine v komolcu glede na individualno oceno fizioterapevta uporabljamo tudi HiToP terapijo in terapijo s K-laserjem.

Elastični trak in vaje za krepitev mišic

Pri fizioterapiji ne gre brez pacientovega samostojnega dela. Niso dovolj le terapije, ki vam jih predpiše zdravnik oziroma jih dogovorite s fizioterapevtom.

Fizioterapevtske terapije pomembno dopolnjujejo vaje, ki jih pacient izvaja samostojno v domačem okolju po navodilih fizioterapevta, da se okrepijo oslabele mišice, ki bodo v prihodnosti poskrbele, da ne bo ponovno prišlo do enake poškodbe.

Vaje pri bolečinah teniškega komolca krepijo mišice od komolca proti zapestju ter od lopatice do komolca.

Z elastičnimi trakovi, ki so na voljo tudi v Semosu, pacienti lažje in bolj nadzorovano izvajajo dogovorjene vaje. V začetnih fazah elastični trakovi predvsem pomagajo, da roke prehitro ne preobremenimo.

Vaje, ki jih lahko izvajate doma

Vaje so smiselne šele takrat, ko akutna bolečina popusti, in po posvetu s fizioterapevtom, ki oceni, ali je vaše stanje že pripravljeno na obremenitev. Splošno pravilo: vajo prekinite, če bolečina med izvajanjem opazno naraste.

Raztezanje iztegovalk zapestja. Roko iztegnite predse, dlan naj bo obrnjena navzdol. Z drugo roko nežno potisnite dlan navzdol in nazaj proti sebi, dokler ne začutite blage napetosti na zunanji strani podlakti in komolca. Položaj zadržite 20 do 30 sekund in ponovite trikrat.

Krepitev z elastičnim trakom. Trak pritrdite pod stopalo ali za vrata in ga primite z dlanjo obrnjeno navzdol. Počasi dvignite zapestje proti sebi in ga nato enako počasi spustite nazaj. Gibanje naj bo nadzorovano, brez sunkov. Naredite 10 do 15 ponovitev v dveh do treh serijah.

Trakove za tovrstno vadbo najdete tudi v ponudbi trakov za vadbo pri Semosu. Prednost elastičnih trakov je, da omogočajo postopno povečevanje upora, ko se moč izboljšuje, kar zmanjša tveganje, da bi roko ponovno preobremenili.

Kako zmanjšate tveganje za ponovitev

Ko bolečina enkrat popusti, je smiselno prilagoditi navade, da se stanje ne ponovi:

• pri delu za računalnikom poskrbite za oporo za zapestje in redne odmore vsakih 45 do 60 minut,
• pri ročnem delu izbirajte orodja z debelejšim, bolj ergonomskim ročajem,
• pred fizično zahtevnejšimi opravili ali športom se ogrejte in razgibajte zapestje,
• redno krepite mišice podlakti tudi po tem, ko bolečine ni več, saj to zmanjša obremenitev tetive pri vsakodnevnih gibih.

Nikomur ni treba živeti z vsakdanjo bolečino, če jo je s pomočjo sodobne medicine mogoče ozdraviti

Ekipa podjetja Semos so strokovnjaki za fizioterapijo, ki nudijo različne aparate in pripomočke za fizioterapijo ter rehabilitacijo.

Naše aparate uporabljajo priznani fizioterapevti in fizioterapevtke po Sloveniji, nekatere pa si lahko najamete oziroma kupite tudi za domačo uporabo.

Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja, na voljo smo vam na telefonski številki 041 615 050 ali na info@semos.si.

Pogosto zastavljena vprašanja

Kaj je teniški komolec in zakaj se tako imenuje?

Teniški komolec (lateralni epikondilitis) je preobremenitvena okvara tetiv iztegovalk zapestja na zunanji strani komolca. Ime izvira iz zgodnjih opisov pri igralcih tenisa, čeprav dejansko igranje tenisa povzroči le manjši del primerov, po nekaterih podatkih do 10 %.

Ali lahko dobim teniški komolec, čeprav ne igram tenisa?

Da. Večina primerov nastane zaradi ponavljajočih se gibov pri vsakdanjih opravilih, na primer pri delu z računalniško miško, ročnimi orodji ali dvigovanju bremen, ne pri športu.

Koliko časa traja, da teniški komolec izzveni?

Blažji primeri se pogosto izboljšajo v nekaj tednih do mesecih ob počitku in fizioterapiji. Pri vztrajni bolečini je okrevanje lahko daljše, v nekaterih primerih tudi do enega leta.

Kdaj moram k zdravniku ali fizioterapevtu?

Poiščite pomoč, če bolečina traja več kot dva tedna, se poslabšuje, se pojavi oteklina, ali če v roki čutite odrevenelost, mravljinčenje ali izgubo moči.

Ali pri teniškem komolcu pomagajo elastični trakovi in vaje?

Da. Elastični trakovi omogočajo nadzorovano krepitev oslabljenih mišic iztegovalk, raztezne vaje pa zmanjšujejo napetost. Oboje je smiselno izvajati po navodilih fizioterapevta.

Kakšna je razlika med teniškim in golferskim komolcem?

Teniški komolec (lateralni epikondilitis) prizadene tetive iztegovalk na zunanji strani komolca, golferski komolec (medialni epikondilitis) pa upogibalke na notranji strani. Teniški komolec je bistveno pogostejši, medialni predstavlja le okoli 10 do 20 % primerov epikondilitisa.

Ali je pri teniškem komolcu kdaj potrebna operacija?

Redko. Operacija pride v poštev le pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih se simptomi kljub več mesecem konservativnega zdravljenja ne izboljšajo.

O strokovnih priporočilih v tem članku

Priporočila v tem članku temeljijo na klinični praksi Jakoba Goloba, diplomiranega fizioterapevta pri podjetju Semos, ki med drugim obravnava poškodbe slovenskih vrhunskih športnikov.

Ta članek je namenjen splošnemu informiranju in ne nadomešča pregleda pri zdravniku ali fizioterapevtu. Pri vztrajni ali hudi bolečini, otekanju, odrevenelosti ali izgubi moči v roki se posvetujte s strokovnjakom.

Zadnja vsebinska posodobitev: 1. julij 2026.

Viri

1. StatPearls (NCBI Bookshelf). “Lateral Epicondylitis (Tennis Elbow).” https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK431092/
2. “A meta-analysis of the risk factors for lateral epicondylitis.” Journal of Shoulder and Elbow Surgery. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0894113023000753
3. “Chronic lateral epicondylitis: challenges and solutions.” PMC. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6214594/
4. “The epidemiology and health care burden of tennis elbow: a population-based study.” PubMed. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25656546/
5. NYD Klinika Ljubljana. “Teniški komolec (lateralni epikondilitis): kako se spopasti z njim.” https://nyd.si/prispevki/teniski-komolec-lateralni-epikondilitis/
6. Shiri R. et al. “Prevalence and Determinants of Lateral and Medial Epicondylitis: A Population Study.” American Journal of Epidemiology. https://academic.oup.com/aje/article/164/11/1065/61970