Astma: kako jo prepoznati, obvladati in izboljšati kvaliteto življenja

Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti, pri kateri se dihalne poti občasno zožijo in otežijo dihanje. Značilni so ponavljajoči se simptomi, ki nastanejo zaradi obstrukcije dihalnih poti s sluzjo (mukusom) in oteklino (edemom). Bolezen se najpogosteje začne v otroštvu, pojavi pa se lahko v katerem koli življenjskem obdobju.

Nezdravljena astma močno poslabša kakovost življenja, pogostejša so tudi poslabšanja, ki so lahko življenjsko nevarna. Prav zato je bolezen smiselno prepoznati zgodaj in jo dosledno zdraviti. Večina bolnikov z urejeno astmo živi povsem normalno in aktivno življenje.

Kaj je astma?

Astma je kronična vnetna bolezen pljučnih poti, po katerih potuje zrak do pljučnih mešičkov, kjer poteka izmenjava plinov. Ker bolezen vodi v zožanje dihalnih poti, jo prištevamo med obstruktivne pljučne bolezni. Zožanje nastane zaradi prekomernega nastajanja sluzi (mukusa) in otekanja dihalnih poti, to pa oteži dihanje in povzroča simptome astme.

Obstrukcija je v začetnih fazah reverzibilna, kar pomeni, da se dihalne poti po zdravilu ali umiku sprožilca spet razširijo. Številna poslabšanja in dolgotrajna neurejena bolezen pa lahko vodijo v nepopravljivo okvaro dihalnih poti. Astma je kronična bolezen, kar pomeni, da ne izgine in potrebuje stalno zdravljenje, ki je pri večini bolnikov v obliki inhalacijskih zdravil.

Kako pogosta je astma?

Astma je ena najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni. Ocene kažejo, da za njo zboli približno vsaka deseta oseba, njena pojavnost pa se povečuje. Pogosteje se pojavlja pri populaciji, ki živi v urbanih okoljih, kot na podeželju.

Kateri so znaki in simptomi astme?

Štirje glavni znaki astme so težko dihanje, piskanje v pljučih, kašelj in tiščanje v prsih. Ti simptomi niso prisotni ves čas in se pri istem bolniku razlikujejo po jakosti, značilno pa je, da se pojavljajo v napadih in da se ponoči ali med naporom poslabšajo.

Vsak bolnik nima vseh štirih znakov. Pri nekaterih je edina težava trdovraten suh kašelj, ki traja več tednov in ga ne pojasni okužba.

Kdaj se znaki astme najpogosteje pojavijo

Simptome običajno sproži izpostavljenost dejavniku, na katerega so dihalne poti preodzivne. Najpogosteje so to hladen zrak, telesni napor, onesnažen zrak in alergeni.

Značilen vzorec je nočno poslabšanje. Simptomi bolnika zbujajo iz spanja, najpogosteje med drugo in četrto uro zjutraj. Kdor se ponoči redno zbuja zaradi kašlja ali težkega dihanja, ima astmo najverjetneje slabo urejeno in potrebuje pregled pri zdravniku.

Znaki astme pri otrocih

Pri otrocih se astma pogosto ne kaže s klasičnim piskanjem, ampak s ponavljajočim se kašljem, ki se poslabša ponoči, med igro in ob prehladih. Starši pogosto opazijo, da otrok med tekom hitreje zadiha kot vrstniki, da se izogiba športu ali da po vsakem prehladu več tednov kašlja.

Ponavljajoči se bronhitisi in dolgotrajen kašelj po okužbah so pri otrocih razlog za pregled pri zdravniku, tudi če piskanja ni.

Znaki hudega poslabšanja, ki zahtevajo takojšnjo pomoč

Nekateri znaki pomenijo, da poslabšanja ni več mogoče obvladati doma:

• oteženo govorjenje, ko bolnik ne more izgovoriti celega stavka brez vdiha
• modrikasta obarvanost ustnic ali nohtov
• hitro in plitvo dihanje z vidnim ugrezanjem prostorov med rebri
• olajševalec ne pomaga ali pomaga le za kratek čas
• zmedenost, izrazit nemir ali zaspanost

Ob katerem koli od teh znakov nemudoma pokličite 112.

Kaj je astmatični napad?

Astmatični napad je nenadno poslabšanje, pri katerem se dihalne poti v kratkem času izrazito zožijo. Normalno so gladke mišice okoli dihalnih poti sproščene, kar omogoča večji pretok zraka in normalno, lahko dihanje. Ob napadu pride do treh sprememb:

• Bronhospazem: mišice okoli dihalnih poti se skrčijo in posledično zožajo dihalne poti.
• Vnetje: prisotno je stalno, ob napadih pa se okrepi, kar povzroči otekanje sluznice in dodatno zožanje dihalnih poti.
• Povečana produkcija sluzi (mukusa): ob napadu se produkcija mukusa poveča, vnetje pa spodbuja tudi hipertrofijo žlez in celic, ki mukus tvorijo.

Vse tri spremembe zožijo dihalne poti in otežijo pretakanje zraka v pljučne mešičke in iz njih. Zaradi zožanja se poveča hitrost potovanja zraka po dihalnih poteh, kar se sliši kot piskanje med izdihom.

Kaj povzroča astmatični napad?

Napad sprožijo astmatični sprožilci, torej dejavniki, na katere so dihalne poti bolnika preodzivne. Poznavanje lastnih sprožilcev je eden najmočnejših vzvodov za nadzor nad boleznijo, saj se jim je mogoče izogniti. Sprožilci lahko napad povzročijo takoj po izpostavljenosti, včasih pa se poslabšanje pokaže šele po nekaj urah ali dnevih.

Sprožilci se med posamezniki razlikujejo, med najpogostejše pa spadajo:

• Onesnažen zrak, sem spada več onesnažil, od tovarniških do izpušnih emisij pa tudi dim, ki nastaja pri gorenju.
• Pršice, ki se nahajajo v vsakem domu, zato se posamezniki z alergijo na pršice težko popolnoma izognejo omenjenemu sprožilcu.
• Fizična aktivnost, pri nekaterih ljudeh lahko napad nastane kot posledica telovadbe zaradi izgube toplote in vode iz dihal. K poslabšanju tako pripomoreta tudi suh in mrzel zrak.
• Plesni, lahko sprožijo napad zaradi draženja tudi pri osebah, ki niso alergične na plesni.
• Domače živali, preko alergijskih mehanizmov.
• Tobačni dim, ki hkrati tudi poveča možnost za nastanek astme.
• Poklicni alergeni, pri katerih je značilno poslabšanje na delovnem mestu.

Diagnoza astme

Astmo potrdi zdravnik s kombinacijo značilnih simptomov in meritve pljučne funkcije, ki pokaže zožitev dihalnih poti in njeno odzivnost na zdravilo. Simptomi sami po sebi za diagnozo ne zadoščajo, ker se prekrivajo z drugimi pljučnimi boleznimi.

Če pri sebi opažate zgoraj omenjene simptome, se zglasite pri svojem osebnem zdravniku. Ta vas bo najverjetneje napotil na nadaljnje preiskave k pulmologu.

Pulmologi ob sumu na astmo običajno opravijo preiskavo, imenovano spirometrija. Ta preiskava prikaže pljučno funkcijo, natančneje meri pretok zraka skozi pljuča ob hitrem, maksimalnem izdihu. Meritev se pogosto ponovi po vdihu bronhodilatatorja, saj je izboljšanje po zdravilu eden ključnih znakov astme.

Pulmolog lahko naroči še metaholinski test, s katerim preveri preodzivnost dihalnih poti, in test izdihanega dušikovega oksida (FeNO), ki pokaže stopnjo vnetja v dihalnih poteh. Ker je vzrok astme pogosto alergija, sledijo še testi za potrditev alergije.

Zdravljenje astme

Kakšne so možnosti zdravljenja astme?

Zdravljenje astme zajema farmakološko (zdravljenje z zdravili) in nefarmakološko zdravljenje. Zdravljenje astme običajno vodi pulmolog, pri blagih oblikah pa tudi osebni zdravnik.

Farmakološko zdravljenje

Zdravila za astmo delimo na olajševalce in preprečevalce. Olajševalci hitro sprostijo zožene dihalne poti, preprečevalci pa zavirajo kronično vnetje, ki je pravi vzrok bolezni. Večina zdravil je v obliki pršil, ki jih bolnik vdihne.

Bronhodilatatorji so lahko kratkodelujoči ali dolgodelujoči. Kratkodelujoče bolniki tradicionalno jemljejo po potrebi, ko se pojavijo simptomi, v našem okolju sta najpogosteje predpisana Ventolin in Berodual.

Pri tem se je pristop k zdravljenju v zadnjih letih spremenil. Mednarodne smernice GINA v posodobitvi iz leta 2025 kot prednostno olajševalno zdravilo pri odraslih in mladostnikih navajajo kombinacijo nizkega odmerka inhalacijskega kortikosteroida in formoterola, ne več samostojnega kratkodelujočega bronhodilatatorja. Razlog je varnost: pogosta uporaba olajševalca brez protivnetnega zdravila je povezana z več poslabšanji in večjim tveganjem za hospitalizacijo, medtem ko olajševalec s kortikosteroidom pogostost hudih poslabšanj izrazito zmanjša. Če vaša terapija še vedno temelji na samostojnem olajševalcu, se o tem pogovorite z zdravnikom, terapije pa nikoli ne spreminjajte na svojo roko.

Preprečevalci so protivnetna zdravila, ki zavirajo vnetje v pljučih in dihalnih poteh ter preprečujejo slabšanje astme. Bolniki jih morajo jemati redno, vsak dan, po navodilih zdravnika, tudi v obdobjih brez težav.

Tretja oblika zdravil so biološka zdravila. Uporabljajo se redkeje in samo pri bolnikih, pri katerih z zgoraj omenjenimi zdravili ne dosežemo želenih rezultatov in urejenosti astme.

Nefarmakološko zdravljenje

Nefarmakološko zdravljenje astme pa zajema:

• zavzetost za zdravljenje astme – želja po uspešnem zdravljenju, aktivno sodelovanje pri zdravljenju, učenje o svoji bolezni
• znanje o pravilnem načinu jemanja zdravil – znanje o vdihovalniku
• zavzetost za urejanje okolja in bivalnih prostorov – izogibanje prašnim delcem v okolju, izogibanje pršici, izogibanje osvežilcem zraka, urejeno spalno okolje…
• dobra kontrola nad stresom v življenju
• prenehanje kajenja in izogibanje pasivnemu kajenju
• ureditev telesne teže
• dober nadzor nad ostalimi kroničnimi boleznimi ( predvsem gastroezofagealna refluksna bolezen)

Kakšen je cilj zdravljenja astme?

Cilj zdravljenja astme je nadzor nad simptomi, kar pomeni, da bolnik:

• lahko brez težav opravlja vsakodnevne aktivnosti doma in na delu
• nima ali ima minimalne simptome astme
• redko čuti potrebo po uporabi olajševalcev (Ventolina/Beroduala)
• lahko normalno spi, brez da bi ga zbujali simptomi astme

Zdravljenje astme s pomočjo HiToP terapije

Poleg zdravljenja z zdravili pa vam v podjetju Semos lahko ponudimo tudi zdravljenje s pomočjo HiToP terapije (High Tone Power Therapy).

HiToP terapija je elektroterapija, pri kateri uporabljamo frekvence visokih tonov. Energija potuje skozi telo v obliki električnega polja. HiToP terapija deluje v razponu med 4.096 in 32.786 Hz, v telo pa lahko s tem vnesemo tudi do 5000 mW. Več o načinu delovanja in napravi si lahko preberete na strani kako deluje HiToP terapija.

Z vnosom energije povečamo potencial celične energije in vplivamo na oscilacijo oziroma vibriranje celičnih struktur, kar pospešuje normalizacijo metabolizma, spodbuja regeneracijo celic in pospešuje prehajanje odpadnih produktov iz celic in hranilnih snovi v njih.

HiToP terapijo izvajamo preko elektrod nameščenih na prsni koš. Energija oddana preko omenjenih elektrod stimulira živčne končiče nevronov, ki sproščajo substance imenovane kateholamini (v to skupino uvrščamo adrenalin in noradrenalin). Kateholamini nato vplivajo na gladko mišičje dihalnih poti in jih sprostijo (dilatirajo), kar astmatikom olajša dihanje.

HiToP terapija dopolnjuje zdravljenje z zdravili in ga ne nadomešča. Predpisane terapije za astmo zaradi nje ne opuščajte, o vključitvi v obravnavo pa se posvetujte z zdravnikom, ki vodi vašo astmo.

Kako nadzirate stanje in simptome astme?

Stanje astme bolnik najlažje spremlja z merilcem pretoka zraka oziroma PEF merilcem. PEF merilec je pripomoček, s katerim bolnik meri največji pretok zraka ob maksimalnem izdihu, torej kako hitro in močno lahko pihne zrak iz pljuč. Nenadne spremembe vrednosti PEF so znak poslabšanja astme.

Meritve so uporabne, ko jih primerjate s svojo najboljšo osebno vrednostjo, ki jo določite v obdobju urejene astme. V praksi se pogosto uporablja delitev na tri območja:

• zeleno območje, nad 80 odstotkov osebne najboljše vrednosti, kjer je astma urejena in terapija ostaja nespremenjena
• rumeno območje, med 50 in 80 odstotki, kjer gre za poslabšanje in je treba ravnati po navodilih zdravnika
• rdeče območje, pod 50 odstotki, kjer gre za resno poslabšanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč

Konkretne vrednosti in ukrepe za vsako območje določi zdravnik v osebnem načrtu vodenja astme, zato se držite tistih, ki so zapisane v vašem načrtu.

Kaj narediti ob nenadnem napadu astme?

Ob napadu ostanite mirni, uporabite predpisani olajševalec in če se stanje ne izboljša, poiščite zdravniško pomoč. Akutno poslabšanje astme se kaže s težko sapo, kašljem, tiščanjem v prsnem košu, zmanjšanjem PEF vrednosti, nemirom, piskanjem v pljučih, nezmožnostjo popolnega izdiha ter hitrim in plitvim dihanjem.

Priporočen vrstni red ukrepov:

1. Prenehajte z aktivnostjo in se umaknite od morebitnega sprožilca.
2. Usedite se pokonci, ne ležite, in poskušajte umiriti dihanje.
3. Uporabite olajševalec tako, kot vam ga je predpisal zdravnik.
4. Počakajte nekaj minut in ocenite, ali se dihanje umirja.
5. Če olajšanja ni ali se stanje slabša, nemudoma poiščite zdravniško pomoč oziroma pokličite 112.

Kdor olajševalec potrebuje pogosteje kot dvakrat na teden, ima astmo slabo urejeno in potrebuje ponovno oceno terapije pri zdravniku, tudi če vsak posamezen napad mine.

Astma in okužbe dihal

Vsaka okužba dihal, od prehlada in gripe do covida-19, lahko sproži poslabšanje astme in poslabšanje traja dlje kot pri zdravih ljudeh. Bolniki z zmerno ali hudo obliko astme in tisti s slabo urejeno astmo imajo večje tveganje za zaplete in potrebo po hospitalizaciji.

Pri bolnikih z astmo ima zato preventiva večjo težo. Smiselno je cepljenje proti gripi in covidu-19 po veljavnih priporočilih, higiena rok in izogibanje tesnim stikom v času okužb dihal. V času okužbe preprečevalca ne opuščajte, saj prav takrat vnetje v dihalnih poteh najbolj naraste.

Pri bolnikih, pri katerih težave z dihanjem in zmanjšana zmogljivost vztrajajo več tednov po prebolelem covidu-19, je smiselna strukturirana obravnava, ki jo opisujemo v prispevku o rehabilitaciji po covidu-19.

Pogosta vprašanja o astmi

Kako vem, ali imam astmo?

V primeru, da imate zgoraj omenjene simptome astme, se oglasite pri svojem osebnem zdravniku. Ta bo s pomočjo nekaterih diagnostičnih tehnik ugotovil, ali je astma vzrok za vaše težave ali se vzrok morda skriva nekje drugje. Podobne težave kot pri astmi se namreč lahko pojavijo tudi pri drugih pljučnih boleznih, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučnica, pljučna fibroza in tako dalje.

Kakšna je razlika med astmo in KOPB?

Pri astmi je zožitev dihalnih poti večinoma povratna in se simptomi pojavljajo v napadih, pri kronični obstruktivni pljučni bolezni pa je zapora večinoma trajna in se počasi slabša. Astma se pogosto začne v otroštvu in je povezana z alergijo, KOPB pa se razvije večinoma po daljšem kajenju in se pokaže v poznejših letih. Razlikovanje temelji na meritvi pljučne funkcije, ne na simptomih.

Ali je astma ozdravljiva bolezen?

Ne, astma ni ozdravljiva bolezen, vendar lahko s primernim vodenjem bolniki živijo praktično brez težav. V redkih primerih lahko otroci z astmo kasneje to bolezen prerastejo.

Ali lahko z astmo telovadim?

Da, urejena astma telesne aktivnosti ne izključuje in redna vadba pljučno zmogljivost celo izboljša. Napor je pri delu bolnikov sprožilec, zato je smiselno daljše ogrevanje, izogibanje vadbi na mrzlem in onesnaženem zraku ter uporaba olajševalca pred naporom, če vam ga je zdravnik tako predpisal. Če vas vadba redno sili k uporabi olajševalca, astma ni dovolj urejena.

Zakaj se simptomi astme poslabšajo ponoči?

Nekateri bolniki opazijo, da se njihovi simptomi astme poslabšajo ponoči, to imenujemo nočna astma. Jasnega vzroka še ne poznamo, obstaja pa več razlag:

• Spanje na hrbtu: ležanje na hrbtu lahko povzroči zatekanje nosne sluzi nazaj v žrelo in grlo ali pa zatekanje želodčne kisline pri bolnikih z refluksom. Nosna sluz in želodčna kislina lahko dražita dihala, kar povzroči skrčenje dihalnih poti in poslabšanje astme.
• Sprožilci astme v spalnici: pri alergijski astmi z alergijo na pršico je vzrok nočnega poslabšanja lahko pršica v blazini, odeji, vzmetnici ali zavesah. Sprožilci so lahko tudi drugi alergeni v spalnici, na primer dlake ljubljenčkov in plesen.
• Prehladen ali pretopel zrak v spalnici: hladen zrak je zelo pogost sprožilec astme, prav tako pa lahko tudi vroč zrak povzroči zožanje dihalnih poti.
• Slabo urejena astma: če simptome opažate že čez dan, se ti ponoči ne bodo izboljšali, večja je verjetnost, da se bodo še poslabšali. O svojih simptomih obvestite osebnega zdravnika, saj bo najverjetneje potrebna sprememba terapije.

Življenje z astmo

Astma je kronična in neozdravljiva bolezen, kljub temu pa večina bolnikov ob urejeni terapiji živi povsem normalno življenje.

Da preprečimo napredovanje in slabšanje astme, je potrebno nekaj discipline: redne kontrole pri osebnem zdravniku ali pulmologu, ki vodi vašo astmo, redno in pravilno jemanje predpisanih zdravil, izogibanje sprožilcem astme, prenehanje kajenja, ureditev telesne teže, dobra kontrola stresa ter dober nadzor nad ostalimi kroničnimi boleznimi.

Vsebina tega prispevka je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. Za oceno svojega stanja in prilagoditev terapije se obrnite na osebnega zdravnika ali pulmologa.