demenca

Kaj je demenca in katere so terapevtske možnosti

Demenca je sindrom, za katerega je značilen upad višjih kognitivnih funkcij.

Kognitivne funkcije so sposobnosti učinkovite uporabe možganov za smotrno vodenje življenja in reševanje problemov, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju.

Gre za sposobnost učenja novih informacij, njihovega pomnjenja, procesiranja in uporabe v procesu odločanja, kar potrebujemo za kakovostno samostojno življenje.

Demenca ni ena sama bolezen, ampak gre za sindrom, ki ga lahko povzročijo številne bolezni.

Čeprav demenco pogosto povezujemo z izgubo spomina, ima lahko izguba spomina različne vzroke. Če ima oseba le težave s pomnjenjem, še ne pomeni, da ima demenco.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika progresivne demence pri starejših, ki ni ozdravljiva. Obstajajo pa še drugi vzroki za nastanek demence, med katerimi so nekateri tudi ozdravljivi, zato je iskanje vzroka nastanka demence ključno za načrt zdravljenja.

Simptomi demence

Kognitivne spremembe

  • težave s spominom, ki jih običajno opazi nekdo drug,
  • težave pri sporazumevanju ali iskanju besed,
  • težave z načrtovanjem in organizacijo,
  • težave z orientacijo,
  • zmedenost in dezorientacija,
  • težave pri presoji in reševanju problemov,
  • težave pri reševanju zapletenih nalog,
  • težave s koordinacijo in motoričnimi funkcijami.

Psihološke spremembe

  • spremembe osebnosti,
  • depresija,
  • halucinacije,
  • tesnoba,
  • neprimerno vedenje (preklinjanje, neprimerno spolno vedenje …),
  • vznemirjenost,
  • paranoja.

Kdaj k zdravniku?

Obiščite zdravnika, če imate vi ali vaši bližnji težave s spominom ali druge simptome demence. Nekatere oblike demence so ozdravljive, zato je pomembno ugotoviti vzrok in te oblike čimprej pričeti zdraviti.

Vzroki za nastanek demence

Demenca nastane zaradi poškodbe ali izgube živčnih celic v možganih ter povezav med njimi.

Odvisno od področja možganov, ki je prizadeto, se lahko demenca prezentira z različnimi simptomi ter različno prizadene ljudi.

Demence lahko razdelimo na progresivne demence, ki so tiste, ki sčasoma napredujejo in niso ozdravljive, na bolezni, pri katerih je pridružena tudi demenca, ter na reverzibilne oblike demence.

Progresivne demence

Alzheimerjeva bolezen

Gre za najpogostejšo obliko demence.

Čeprav vsi vzroki za Alzheimerjevo bolezen še niso poznani, strokovnjaki menijo, da je za nastanek Alzheimerjeve demence ključna kombinacija genetske nagnjenosti, okoljskih dejavnikov in življenjskega sloga.

V nastanek genetske nagnjenosti je vpletenih več genov; med pomembnejšimi naj bi bil gen za apolipoprotein E4 (APOE). To različico gena nosi kar 25-30 % populacije, vendar za boleznijo ne zbolijo vsi izmed njih, saj imajo okoljski dejavniki in življenjski slog pomemben vpliv.

Glavna proteina, ki sta pomembna za nastanek Alzheimerjeve bolezni, sta β-amyloid in protein tau. Ta proteina sta v možganih prisotna tudi pri zdravih osebah, pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo pa se začneta nepravilno zvijati in kopičiti v možganih, zaradi česar sta toksična.

Vaskularna demenca

Ta tip demence nastane zaradi patoloških sprememb na žilah, ki oskrbujejo možgane.

Te spremembe, kot so na primer aterosklerotični plaki ali žilne anevrizme, lahko povzročijo možgansko kap, zaradi česar pride do prekinitve oskrbe možganov s krvjo in kisikom, kar pa povzroči poškodbo možganov.

Ena sama kap običajno ne povzroči demence, pač pa jo povzroči več zaporednih manjših kapi.

Odvisno od področja, ki ga kap zajame, so lahko simptomi vaskularne demence različni. Vaskularna demenca nastane nenadoma in se sčasoma, poslabšuje, še posebej če bolnik ponovno doživi kap ali »mikro-kap«.

Najpogostejši simptomi vaskularne demence so upočasnjeno mišljenje, težave s koncentracijo, težave s presojo, reševanjem problemov ter organizacijo.

Ti simptomi so običajno bolj izraziti kot težave s spominom.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Lewyjeva telesca so nenormalni skupki beljakovin, ki se pri tej obliki demence začnejo kopičit v možganih bolnikov.

Pri tej obliki demence se prepletajo znaki, podobni tistim pri Alzheimerjevi bolezni (spominske motnje, težave s prostorsko predstavljivostjo, govorom in drugimi spoznavnimi sposobnostmi) ter znaki Parkinsonove bolezni (tresavica, upočasnjenost gibov in mišljenja, rigidnost, manj izrazita obrazna mimika).

Demenca z Lewyjevimi telesci ima značilne simptome, kot so izrazite vidne halucinacije, ki se jim lahko pridružijo še blodnje, hude nočne more, katerih se bolnik po prebujanju ne spominja; pridruženi so tudi znaki Alzheimerjeve bolezni, predvsem težave s pozornostjo in orientacijo; spomin je relativno ohranjen; značilni so bolj ali manj izraženi znaki parkinsonizma (tremor, rigidnost, upošasnjenost).

Frontotemporalna demenca

Gre za demenco, pri kateri pride do propada možganskih celic v frontalnem in temporalnem predelu možganov. To sta področji, ki ju povezujemo s centrom osebnosti, značaja, obnašanja, mišljenja, presoje, centrom za govor ter motoriko.

Prvi simptomi frontotemporalne demence se običajno pojavijo 10 let prej kot simptomi pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo.

Značilno je, da se prvi simptomi pojavijo prikrito in jih večinoma ne opazimo oziroma jih bližnji ne povezujejo z boleznijo, nato pa bolezen postopno napreduje.

Bolniki imajo že zgodaj v poteku bolezni težave s socialnimi stiki; spremeni se jim osebnost in postanejo čustveno zbledeli. Pogosto tudi izgubijo sposobnost racionalne presoje in uvida v svoja dejanja in težave.

Izrazite so spremembe osebnosti (bolniki postanejo nefleksibilni, nevztrajni; prenehajo skrbeti zase; dezinhibirani so; mogoče je, da več preklinjajo; spremenijo prehrambne navade; začnejo se vesti stereotipno in ponavljajoče) ter motnje govora (bolniki postanejo bolj redkobesedni; težave imajo z iskanjem besed; govor postane ponavljajoč in stereotipen; s slabšanjem bolezni lahko bolniki celo izgubijo sposobnost verbalne komunikacije).

Bolezni, ki so povezane z demenco

Demenca pri Huntingtonovi bolezni

Huntingtonova bolezen je dedna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri zaradi mutacije v genu za huntingtonin nastane nenormalna beljakovina, ki uničuje možganske celice.

Bolezen se običajno pojavi med 30. in 50. letom starosti kot značilen trias: motorične težave (pojavijo se sunkoviti, nenadzorovani gibi, imenovani horea; kasneje pa pride tudi do okorelosti), demenca (pojavijo se težave s spominom, presojo, načrtovanjem, učenjem) ter psihiatrične težave (depresija, anksioznost, agresivnost, čustvena okorelost, kompulzivno vedenje).

Travmatska poškodba možganov

Poškodba možganov pri udarcu v glavo zaradi padca, poškodbe pri boksu in ostalih športih ali nesrečah lahko povzroči demenco. Odvisno od predela, ki se je ob travmi poškodoval, se lahko razvijejo različni simptomi demence.

Creutzfeldt-Jakobova bolezen

Gre za izjemno redko in smrtno nevarno degenerativno nevrološko bolezen, ki jo povzročajo posebni infektivni proteinski delci, imenovani prioni.

Prioni so nenormalno zviti proteini, ki se odlagajo v možgane in s tem uničujejo možganske celice.

Obstaja več oblik Creutzfeldt-Jakobove bolezni, med katerimi je najpogostejša sporadična oblika, katere vzrok še ni povsem znan.

Obstajajo pa še variantna oblika, ki je povezana z epidemijo bolezni norih krav, iatrogena oblika, ki nastane zaradi okužbe s prioni pri raznih medicinskih posegih, ter dedna oblika, ki je povezana z genetskimi motnjami, ki vodijo v nastanek prionov.

Značilni so hudi nevrološki znaki, ki se pojavijo nenadno in hitro napredujejo. To so predvsem hitro napredujoča demenca, psihiatrične motnje, mišični krči, epileptični napadi, okorelost in še druge motorične težave.

Demenca pri Parkinsonovi bolezni

Pri približno 30 % bolnikov s Parkinsonovo boleznijo se pojavi demenca. Prvi znaki demence se običajno pričnejo kazati več let po pojavu parkinsonizma. Kažejo se predvsem kot motnje pozornosti, načrtovanja ter orientacije. Težave s spominom običajno niso vodilni simptom.

Demenci podobna, ozdravljiva stanja

Okužbe centralnega živčnega sistema

Demenci podobne simptome lahko povzročajo okužbe centralnega živčnega sistema, kot sta meningitis in encefalitis. Ob zdravljenju okužbe se omilijo ali izginejo tudi znaki demence.

Metabolne in endokrine bolezni

Bolniki s težavami s ščitnico, hipoglikemijo, pomanjkanjem kalcija ali natrija, pomanjkanjem vitamina B1, B5 in B12 lahko razvijejo znake demence, ki pa izginejo, ko pozdravimo osnovno bolezen.

Zdravila

Demenca se lahko pojavi tudi kot stranski učinek nekaterih zdravil.

Možganski tumorji

Demenca se lahko pojavi tudi zaradi možganskega tumorja. Tumor lahko namreč pritisne na nekatere pomembne predele možganov in povzroči simptome in znake demence.

Normotenzivni hidrocefalus

Gre za stanje, ki nastane zaradi povečanih možganskih ventriklov. Pojavi se značilen trias simptomov: demenca, težave s hojo in urinska inkontinenca. Ob zdravljenju hormotenzivnega hidrocefalusa se omilijo tudi simptomi demence.

Terapevtske možnosti

Od leta 2018 je na svetovnem tržišču poleg farmakološkega zdravljenja možna tudi terapija s transkranialno pulzno stimulacijo (TPS®). Ta je mogoča tudi v Sloveniji.

TPS® je bil razvit v sodelovanju z raziskovalci z Medicinske univerze na Dunaju (Oddelek za nevrologijo) pod vodstvom prof. dr. Rolanda Beisteinerja in dr. Henninga Lohse-Buscha (Rheintalklinik, Bad Krozingen).

Udarni valovi so podobni ultrazvoku, toda obstaja velika razlika:

Medtem ko je ultrazvok v bistvu neprekinjeno valovanje s pogostimi nihanji predvsem v območju megahercev, imajo udarni valovi en sam tlačni impulz, ki traja približno 1 mikrosekundo, ki mu sledi natezni val z razbremenilnim učinkom, ki je nižje amplitude in traja približno 4–5 mikrosekund.

Ta v možganovini povzroči mehanotransdukcijo, stimulacijo rastnih faktorjev ter nastanek novih žil. Tako se spodbudi nastajanje in ohranjanje živčnih povezav v možganovini in posledično ohranjanje kognitivnih funkcij posameznika.

Terapija s transkranialno pulzno stimulacijo TPS®
Terapija s transkranialno pulzno stimulacijo TPS®

Pred pričetkom terapije s TPS® terapevt nanese na lasišče ali lase ultrazvočni gel, ki omogoča optimalen prenos impulzov. Klient si nato nadene posebna očala, s katerimi aparat zaznava položaj glave.

Med terapijo terapevt nežno premika ročnik po predelih na lobanji in tako stimulira predele možganov.

Terapija običajno traja približno 30 minut. V povprečju intenzivni program s TPS® obsega šest obravnav v obdobju dveh tednov.

Poleg terapije s TPS® se lahko dodatno izvaja še individualno usmerjen kognitivni trening, ki je usmerjen na specifične kognitivne nezmožnosti posameznika. Tako se ciljno trenirajo kratkotrajen delovni spomin, prepoznavanje oseb, orientacija v notranjem in zunanjem prostoru, sposobnost mišljenja in presoje itd.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.