Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva progresivna bolezen osrednjega živčevja, ki povzroči, da začnejo možganske celice odmirati, medtem ko možgani atrofirajo (preprosteje rečeno se skrčijo). Gre za najpogostejšo obliko demence.
Bolezni, ki jih s skupnim imenom imenujemo demence, so stanja, za katera je značilen nenormalen, progresiven upad kognitivnih funkcij, kot so spomin, računanje, mišljenje, logično povezovanje podatkov, orientacija, osebnostne značilnosti (značilne so spremembe osebnosti), učenje, presoja, spretno govorno izražanje in tako dalje.
Pri vseh oblikah demenc niso nujno okrnjene vse izmed naštetih kognitivnih funkcij; predvsem v začetnih stopnjah demence je lahko na primer izražen le upad spomina ali pa opazimo le spremembe v vedenju in osebnostnih lastnostih.
Bolnik z Alzheimerjevo boleznijo zaradi upada kognicije postane nesamostojen in odvisen od drugih. Leta 2015 naj bi bilo v Evropi približno 10,5 milijonov oseb z demenco; od tega jih več kot 60 % trpi za Alzheimerjevo boleznijo. Večina bolnikov (kar 80 %) je starejših od 75 let.
Vsebina prispevka
Zakaj nastopi Alzheimerjeva bolezen
Natančen, neposreden vzrok nastanka Alzheimerjeve bolezni še ni povsem znan. Vemo pa, da se pri Alzheimerjevi bolezni v možganskih celicah začnejo nabirati nenormalne beljakovine, ki zmotijo normalno delovanje možganov in toksično delujejo ma možganske celice (nevrone).
To nevrone poškoduje, izgubijo medsebojne povezave in sčasoma odmrejo. Z odmiranjem možganskih celic se možgani krčijo, atrofirajo.
Vzrokov za nastanek in odlaganje teh nepravilnih beljakovin v možganih je najverjetneje več. Vzrok je verjetno v kombinaciji genetske nagnjenosti, življenjskega sloga in dejavnikov iz okolja (kot je izpostavljenost nekaterim toksinom).
V manj kot 1 % je Alzheimerjeva bolezen posledica neke specifične genetske spremembe, ki nato zagotovo vodi v nastanek te bolezni. V tem redkem primeru se bolezen običajno pojavi že prej, torej že v srednjih letih. Dedne oblike Alzheimerjeve oblike so torej redke; v večini primerov za nastanek bolezni zgolj genetska nagnjenost ni dovolj; potrebna je tudi okoljska komponenta, torej izpostavljenost nekaterim dejavnikom iz okolja, ki še niso povsem znani, in nezdrav življenjski slog.
Glavna proteina, ki sta pomembna za nastanek Alzheimerjeve bolezni, sta β-amyloid in protein tau. Ta proteina sta v možganih prisotna tudi pri zdravih osebah, pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo pa se začneta nepravilno zvijati in kopičiti v možganih, zaradi česar postaneta toksična.
Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva; raziskave kažejo, da lahko nezdrav življenjski slog in izpostavljenost nekaterim dejavnikom okolja zvišata tveganje za nastanek bolezni.
Simptomi Alzheimerjeve bolezni
Glavni simptom Alzheimerjeve bolezni je izguba kratkoročnega spomina. Zgodnji znaki vključujejo predvsem težave pri pomnjenju nedavnih dogodkov ali pogovorov. Z napredovanjem bolezni se motnje spomina slabšajo in pojavijo se dodatni simptomi.
Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo se sprva pogosto zavedajo, da imajo težave pri pomnjenju stvari in organiziranju misli.
Družinski član ali prijatelj na začetku simptomov bolezni niti ne opazijo; pozabljivost povezujejo z normalno starostno pozabljivostjo; pogosteje opazijo nadaljnjo poslabšanje simptomov, ki pa se jih bolnik ne zaveda več.
Spremembe v možganih, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, povzročajo vse večje težave s spominom, presojo, koncentracijo; pojavijo se tudi spremembe osebnosti.
Spomin
Vsemu se občasno zazdi, da ima težave s spominom, vendar izguba spomina, povezana z Alzheimerjevo boleznijo, ostaja in se slabša ter vpliva na sposobnost delovanja v službi ali doma.
Predvsem imajo težave s kratkoročnim spominom ali tako imenovanim delovnim spominom, kar jim posledično onemogoča optimalno delovanje v družbi in dobro skrb zase.
Zaradi težav s spominom lahko bolniki z Alzheimerjevo boleznijo:
- ponavljajo izjave in vprašanja znova in znova,
- pozabijo na pogovore, sestanke ali dogodke,
- izgubijo razne predmete, kot so ključi, denarnica itd.,
- se izgubijo na sicer znanih mestih ali izgubijo orientacijo,
- sčasoma pozabijo tudi imena družinskih članov,
- imajo težave pri iskanju pravih besed za vsakdanje predmete,
- imajo težave pri izražanju misli ali sodelovanju v pogovorih.
Razmišljanje in koncentracija
Alzheimerjeva bolezen povzroča težave pri koncentraciji in razmišljanju, zlasti o abstraktnih pojmih, kot so številke, in tudi pri razumevanju pregovorov.
Odločanje in presoja
Alzheimerjeva bolezen povzroča upad sposobnosti razumnega odločanja in presojanja v vsakodnevnih situacijah.
Na primer, oseba lahko sprejema slabe ali neprimerne odločitve v socialnih interakcijah ali nosi oblačila, ki niso primerna glede na vreme. Bolniki se tudi težje soočajo s vsakodnevnimi težavami, kot so sežgana hrana na štedilniku ali nepričakovane situacije med vožnjo.
Težave imajo tudi pri načrtovanju stvari; probleme jim povzroča že planiranje vsakodnevnih opravkov, kot so planiranje kuhanja, oblačenja, umivanja itd.
Sprememba osebnostnih značilnosti, ko se pojavi Alzheimerjeva bolezen
Spremembe možganov, ki se pojavijo pri Alzheimerjevi bolezni, lahko vplivajo na razpoloženje in vedenje. Težave lahko vključujejo naslednje:
- depresija,
- apatija,
- socialni umik,
- nihanje razpoloženja,
- nezaupanje v druge,
- razdražljivost in agresivnost,
- spremembe spalnih navad,
- potepanje,
- izguba zavor, pogostejše preklinjanje, neprimerno spolno vedenje,
- blodnje, kot je prepričanje, da jim je bilo nekaj ukradeno.
Dejavniki tveganja za nastanek Alzheimerjeve bolezni
Starost
Starost velja za najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Večina bolnikov s to boleznijo je namreč starejših od 75 let.
Nekateri raziskovalci trdijo, da bi, če bi dosegli dovolj visoko starost, slej kot prej vsak človek razvil simptome demence.
Genetska nagnjenost
V kolikšni meri genetika prispeva k razvoju Alzheimerjeve bolezni, še ni povsem znano. H genetski nagnjenosti namreč ne prispeva le en sam gen, temveč kopica različnih genov.
Znano je, da različica gena za apolipoprotein E (APOE e4 gen) zveča verjetnost nastanka Alzheimerjeve bolezni. Toda to različico gena ima kar 25-30 % populacije in za boleznijo ne zbolijo vsi izmed njih.
Nekatere, redke oblike Alzheimerjeve bolezni, ki se pojavljajo pri manj kot 1 % bolnikov, pa imajo znano genetsko napako.
Značilno je, da bolniki, ki zbolijo za temi redkimi oblikami, zbolijo že zgodaj, lahko že pred 50. letom starosti.
Downov sindrom
Downov sindrom je kromosomska bolezen, pri kateri se osebe rodijo s 3 kopijami kromosoma 21. Z boleznijo so povezane številne težave, kot so motnje v duševnem razvoju, srčna obolenja, dihalne motnje, imunske ter hormonalne motnje.
Med drugim se pri bolnikih z Downovim sindromom pogosto pojavlja tudi Alzheimerjeva bolezen. Bolniki z Downovim sindromom običajno za Alzheimerjevo boleznijo zbolijo 10 do 20 let prej.
Spol
Med spoloma ni večjih razlik v obolevnosti za Alzheimerjevo boleznijo. Gledano v celoti je več žensk z omenjeno boleznijo, saj v povprečju ženske živijo dlje od moških.
Poškodba glave
Ljudje, ki so doživeli hujšo poškodbo glave, imajo večjo verjetnost, da bodo kasneje v življenju zboleli za Alzheimerjevo boleznijo; pri tem velja, da hujša, kot je bila poškodba glave, večja je verjetnost, da zbolijo.
Onesnaženost zraka
Študije na živalih namigujejo, da lahko onesnaženost zraka spodbudi propadanje možganskih celic. Raziskave na ljudeh so pokazale, da je velika izpostavljenost onesnaženemu zraka povezana z večjim tveganjem za nastanek demence.
Prekomerno uživanje alkohola
Prekomerno uživanje alkohola je eden izmed najbolj znanih dejavnikov okolja, ki lahko povzročijo demenco. Zlorabljanje alkohola je povezano z različnimi nevrološkimi motnjami, med drugim tudi z Wernicke-Korsakoff sindroma, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina B1, kar je pri alkoholikih pogosto. Za ta sindrom je značilen pojav demence.
Pomanjkanje spanja
Pomanjkanje spanca in slabo urejen ritem spanja in budnosti sta povezana z višjim tveganjem za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
Življenjski slog
Večje tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni imajo tudi osebe z nezdravim življenjskim stilom, predvsem tiste, ki:
- so premalo fizično aktivne,
- imajo prekomerno telesno težo,
- kadijo ali so izpostavljene cigaretnemu dimu (pasivni kadilci),
- imajo povišan krvni tlak,
- imajo povišan holesterol,
- imajo slabo urejeno sladkorno bolezen tipa 2.
To so dejavniki, na katere imamo vpliv, zato je zdrav življenjski slog pomemben pri preventivi pred Alzheimerjevo boleznijo. Pomembni so redna telesna aktivnost, opustitev kajenja, urejen ritem spanja in budnosti ter zdrava prehrana.
Vseživljenjsko učenje in treniranje možganov
Raziskave so pokazale, da vključevanje v socialne in mentalno stimulirajoče aktivnosti deluje preventivno pred Alzheimerjevo boleznijo. Učenje novih aktivnosti, branje knjig, reševanje miselnih nalog ter veliko socialnih stikov imajo pozitivne učinke na preprečevanje Alzheimerjeve bolezni. Po drugi strani sta nižja stopnja izobrazbe in socialna izoliranost dejavnika tveganja za nastanek Alzheimerjeve bolezni.
Terapevtske možnosti preprečevanja napredovanja Alzheimerjeve demence
Terapevtska novost, ki je sedaj na voljo tudi v Sloveniji, je terapija z akustičnimi valovi. Imenuje se Transkranialna pulzna stimulacija (TPS®) in se izvaja s sistemom Neurolith. To je razvil švicarski proizvajalec medicinske tehnologije STORZ MEDICAL in je na voljo od leta 2018.
Akustični valovi se prenašajo v prizadeta področja možganov »transkranialno« – torej skozi lobanjo. Njihov učinek sega do globine osmih centimetrov in posebej stimulira predele možganovine, ki so pri Alzheimerjevi demenci najbolj prizadeti.
Terapija z TPS® je »neinvazivna«, kar pomeni, da pulzi prodrejo skozi kožo in lobanjo, ne da bi pri tem povzročili poškodbe. Terapija traja v povprečju 30 minut in se izvaja ambulantno.
Cilj TPS® je s stimulacijo različnih predelov možganov spodbujati kognitivne sposobnosti klientov z Alzheimerjevo demenco in ohranjati kognitivne sposobnosti čim dlje.
Biološki učinki TPS®:
- Ključni mehanizem terapije je mehanotransdukcija.
- Poveča se prepustnost celičnih sten.
- Stimulacija rastnih faktorjev, predvsem VEGF, ne izboljša le možganskega pretoka krvi, ampak tudi spodbuja nastanek novih krvnih žil (angiogeneza) in regeneracijo živcev.
- Sprošča se dušikov oksid (NO)5, ki vodi do neposredne vazodilatacije, poveča metabolično aktivnost in angiogenezo ter ima protivnetni učinek.
- Stimulacija BDNF (možganski neurotrofični faktor, ki spodbuja rast in diferenciacijo nevronov).
- Migracija in diferenciacija matičnih celic.
