Astma: kako jo prepoznati, obvladati in izboljšati kvaliteto življenja0

Astma je kronična vnetna bolezen pljuč, ki prizadene predvsem dihalne poti. Značilni so občasni in ponavljajoči simptomi, ki nastanejo zaradi obstrukcije dihalnih poti s sluzjo (mukusom) in oteklino (edemom). Astma je pogosta bolezen, ki se pojavi predvsem v otroški dobi.

Nezdravljena astma lahko močno poslabša kakovost življenja posameznika, hkrati pa so pogostejša tudi poslabšanja, ki lahko vodijo tudi v smrt. Zato je pomembno astmo prepoznati in zdraviti, s čimer lahko dosežemo normalno aktivno življenje, kot pred pojavom bolezni.

Kaj je astma?

Astma je kronična vnetna bolezen pljučnih poti, po katerih potuje zrak do pljučnih mešičkov, kjer poteka izmenjava plinov. Ker bolezen vodi v zožanje dihalnih poti, jo prištevamo med obstruktivne pljučne bolezni. Zožanje nastane zaradi prekomernega nastajanja sluzi (mukusa) in otekanja dihalnih poti, to pa oteži dihanje in povzroča simptome astme.

Obstrukcija je v začetnih fazah reverzibilna vendar lahko številna poslabšanja in dolgotrajna bolezen vodijo tudi v nepopravljivo okvaro pljučnih poti, kar posledično izrazito okrni kvaliteto življenja posameznika. Astma je kronična bolezen, kar pomeni, da bolezen ne izgine in potrebuje stalno zdravljenje, ki pa je pri večini bolnikov v obliki inhalacijskih zdravil.

Kako pogosta je astma?

Astma je pogosta pljučna bolezen, ocenjuje se, da ima astmo vsaka deseta oseba. Njena pojavnost pa se na žalost še povečuje. Pogosteje se pojavlja pri populaciji, ki živi v urbanih okoljih kot na podeželju.

Kaj je astmatični napad?

Normalno so gladke mišice okoli dihalni poti sproščene, kar omogoča večji pretok zraka skozi dihalne poti in normalno, lahko dihanje. Ob napadu pride lahko do treh sprememb, ki vplivajo na dihalne poti in sicer:

• Bronhospazem: to pomeni, da se mišice okoli dihalnih poti skrčijo in posledično zožajo dihalne poti.
• Vnetje: je prisotno stalno, pri astmatičnih bolnikih ob napadih pa se lahko še okrepi, kar povzroči otekanje sluznice in posledično vodi do zožanja dihalnih poti.
• Povečana produkcija sluzi (mukusa): ob napadu se poveča produkcija mukusa, hkrati pa vnetje tudi spodbuja hipertrofijo žlez in celic, ki tvorijo mukus.

Vse tri spremembe povzročajo zoženje dihalnih poti, kar vodi v oteženo pretakanje zraka v in iz pljučnih mešičkov. Prav tako se zaradi zožanja poveča hitrost potovanja zraka po dihalnih poteh, kar se lahko kaže kot piskanje med izdihom, ki ga lahko slišimo med napadom.

Kaj povzroča astmatični napad?

Astmatični napad lahko povzročijo tako imenovani astmatični sprožilci. Poznavanje sprožilcev omogoča lažje kontroliranje astme, saj se jim tako lahko izogibamo. Sprožilci lahko napad sprožijo takoj ali kmalu po izpostavljenosti, lahko pa se napad oziroma poslabšanje astme pojavi šele po nekaj urah ali dnevih.

Sprožilci se razlikujejo med posamezniki, med najpogostejše pa spadajo:

• Onesnažen zrak, sem spada več onesnažil, od tovarniških do izpušnih emisij pa tudi dim, ki nastaja pri gorenju.
• Pršice, ki se nahajajo v vsakem domu, zato se posamezniki z alergijo na pršice težko popolnoma izognejo omenjenemu sprožilcu.
• Fizična aktivnost, pri nekaterih ljudeh lahko napad nastane kot posledica telovadbe zaradi izgube toplote in vode iz dihal. K poslabšanju tako pripomoreta tudi suh in mrzel zrak.
• Plesni, lahko sprožijo napad zaradi draženja tudi pri osebah, ki niso alergične na plesni.
• Domače živali, preko alergijskih mehanizmov.
• Tobačni dim, ki hkrati tudi poveča možnost za nastanek astme.
• Poklicni alergeni, pri katerih je značilno poslabšanje na delovnem mestu.

Kateri so simptomi in znaki astme?

Bolniki z astmo imajo navadno tipične simptome s strani dihal. To so:

• Težko dihanje
• Piskanje v pljučih
• Kašelj
• Tiščanje v prsih

Omenjeni simptomi niso nujno prisotni ves čas, običajno jih sprožijo zgoraj našteti dejavniki, najpogosteje so to hladen zrak, napor, onesnažen zrak in alergeni.

Pogosto pa se ti simptomi pojavijo ponoči in bolnika zbujajo iz spanja. Hkrati pa ni nujno, da so pri bolnikih prisotni vsi simptomi.

Diagnoza astme

Če pri sebi opažate zgoraj omenjene simptome, se zglasite pri svojem osebnem zdravniku. Ta vas bo najverjetneje napotil na nadaljnje preiskave k pulmologu.

Pulmologi ob sumu na astmo običajno opravijo preiskavo imenovano spirometrija. Ta preiskava prikaže vašo pljučno funkcijo, natančneje pri spirometriji merijo pretok zraka skozi vaša pljuča ob hitrem, maksimalnem izdihu.

Nadalje bo pulmolog morda naročil še metaholinski test, s katerim preverjajo morebitno preodzivnost vaših dihalnih poti, kar je ena glavnih značilnosti astme.

Ker je vzrok astme pogosto alergija, bo vaš pulmolog verjetno naročil še teste, za potrditev alergije.

Zdravljenje astme

KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA ASTME?

Zdravljenje astme zajema farmakološko (zdravljenje z zdravili) in nefarmakološko zdravljenje. Zdravljenje astme običajno vodi pulmolog, pri blagih oblikah pa tudi osebni zdravnik.

Farmakološko zdravljenje

Zdravila za zdravljenje astme lahko razdelimo na olajševalce in preprečevalce. Običajno so zdravila za astmo v obliki pršil, ki jih bolnik vdihne.

• Olajševalci: so zdravila, med katera spadajo bronhodilatatorji. Ta zdravila razširijo dihalne poti, kar olajša dihanje. Bronhodilatatorji so lahko kratkodelujoči ali dolgodelujoči. Kratkodelujoče bronhodilatatorje bolniki običajno jemljejo po potrebi, torej, ko imajo simptome astme – na primer, ko težko dihajo si vpihnejo nekaj vpihov zdravila, kar jim nemudoma olajša dihanje. Najpogosteje predpisana kratkodelujoča bronhodilatatorja v našem okolju sta Ventolin in Berodual.
• Preprečevalci: so protivnetna zdravila, ki zavirajo vnetje v pljučih in dihalnih poteh, ter s tem preprečujejo napredovanje slabšanje astme. Ta zdravila morajo bolniki z astmo jemati redno, vsak dan, po navodilih zdravnika.

Tretja oblika zdravil za zdravljenje astme so biološka zdravila. Ta se uporabljajo redkeje in samo pri bolnikih, pri katerih z zgoraj omenjenimi zdravili ne dosežemo želenih rezultaov in urejenosti astme.

Nefarmakološko zdravljenje

Nefarmakološko zdravljenje astme pa zajema:

• zavzetost za zdravljenje astme – želja po uspešnem zdravljenju, aktivno sodelovanje pri zdravljenju, učenje o svoji bolezni
• znanje o pravilnem načinu jemanja zdravil – znanje o vdihovalniku
• zavzetost za urejanje okolja in bivalnih prostorov – izogibanje prašnim delcem v okolju, izogibanje pršici, izogibanje osvežilcem zraka, urejeno spalno okolje…
• dobra kontrola nad stresom v življenju
• prenehanje kajenja in izogibanje pasivnemu kajenju
• ureditev telesne teže
• dober nadzor nad ostalimi kroničnimi boleznimi ( predvsem gastroezofagealna refluksna bolezen)

KAKŠEN JE CILJ ZDRAVLJENJA ASTME?

Cilj zdravljenja astme je kontrola nad simptomi, kar pomeni, da bolnik:

• lahko brez težav opravlja vsakodnevne aktivnosti doma in na delu
• nima ali ima minimalne simptome astme
• redko čuti potrebo po uporabi olajševalcev (Ventolina/Beroduala)
• lahko normalno spi, brez da bi ga zbujali simptomi astme

Zdravljenje astme s ponočjo HiToP terapije

Poleg zdravljenja z zdravili pa vam v podjetju Semos lahko ponudimo tudi zdravljenje s pomočjo HiToP terapije (High Tone Power Therapy).

HiToP terapija je elektroterapija, pri kateri uporabljamo frekvence visokih tonov. Energija potuje skozi telo v obliki električnega polja. HiToP terapija deluje v razponu med 4.096 in 32.786 Hz, v telo pa lahko s tem vnesemo tudi do 5000 mW.

Z vnosom energije povečamo potencial celične energije in vplivamo na oscilacijo oziroma vibriranje celičnih struktur, kar pospešuje normalizacijo metabolizma, spodbuja regeneracijo celic in pospešuje prehajanje odpadnih produktov iz celic in hranilnih snovi v njih.

HiToP terapijo izvajamo preko elektrod nameščenih na prsni koš. Energija oddana preko omenjenih elektrod stimulira živčne končiče nevronov, ki sproščajo substance imenovane kateholamini (v to skupino uvrščamo adrenalin in noradrenalin). Kateholamini nato vplivajo na gladko mišičje dihalnih poti in jih sprostijo (dilatirajo), kar astmatikom olajša dihanje.

Raziskave so pokazale tudi, da lahko HiToP terapijo, zaradi zgoraj omenjenih ugodnih učinkov na dihala, s pridom uporabljamo tudi pri zdravljenju COVID-19 pljučnice!

Kako nadziramo stanje in simptome astme?

Vsak bolnik z astmo mora imeti nadzor nad svojimi simptomi. Bolnik lahko stanje in simptome svoje bolezni najlažje spremlja z merilcem pretoka zraka oz. PEF merilcem. PEF merilec je pripomoček, s katerim lahko bolnik meri največji pretok zraka ob maksimalnem izdihu – pripomoček meri kako hitro in močno lahko pihnemo zrak iz pljuč. Nenadne spremembe v vrednosti PEF so znak poslabšanja astme.

Kaj narediti, če imate nenaden napad astme?

Akutno poslabšanje astme se kaže s težko sapo, kašljem, tiščanjem v prsnem košu, zmanjšanju PEF vrednosti, nemirom, piskanjem v pljučih, nezmožnostjo popolnega izdiha, hitrim in plitvim dihanjem… V primeru, da imate omenjene simptome si lahko sami pomagate tako, da se poskušate pomiriti in uporabite olajševalce, ki vam jih je predpisal zdravnik. Če vam omenjena zdravila ne pomagajo, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Pogosta vprašanja v zvezi z astmo

KAKO VEM ALI IMAM ASTMO?

V pirmeru, da imate zgoraj omenjene simptome astme se oglasite pri svojem osebnem zdravniku. Ta bo s pomočjo nekaterih diagnostičnih tehnik ugotovil, ali je astma vzrok za vaše težave, ali je pa se morda vzrok skriva nekje drugje. Podobne težave kot pri astmi se namreč lahko pojavijo tudi pri drugih pljučnih boleznih, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučnica, pljučna fibroza in tako dalje.

ALI JE ASTMA OZDRAVLJIVA BOLEZEN?

Ne, astma žal ni ozdravljiva bolezen, vendar lahko s primernim vodenjem astme bolniki živijo praktično brez težav. V redkih primerih lahko otroci z astmo kasneje to bolezen »prerastejo«.

ZAKAJ SE SIMPTOMI ASTME POSLABŠAJO PONOČI?

Nekateri bolniki opazijo, da se njihovi simptomi astme poslabšajo ponoči, to imenujemo nočna astma. Jasnega vzroka, zakaj se astma ponoči poslabša še ne poznamo, obstajajo pa teorije, zakaj pride do tega:

• Spanje na hrbtu: ležanje na hrbtu lahko povzroči zatekanje nosne sluzi nazaj v naše žrelo in grlo ali pa zatekanje želodčne kisline pri bolnikih z refluksom. Nosna sluz in želodčna kislina lahko dražita dihala, kar povzroči skrčenje dihalnih poti in poslabšanje astme.
• Sprožilci astme v vaši spalnici: v primeru, da imate alergijsko astmo z alergijo na pršico, je vzrok v nočnem poslabšanju simptomov astme lahko pršica, ki se nahaja v vaši blazini, odeji, vzmetnici, zavesah v spalnici ali kje drugje. Sprožilci so lahko tudi drugi alergeni v vaši spalnici kot so dlake vaših ljubljenčkov, plesen itd.
• Prehladen ali pretopel zrak v vaši spalnici: hladen zrak je zelo pogost sprožilec astme, prav tako pa lahko tudi vroč zrak povzroči zožanje dihalnih poti.
• V splošnem slabo kontrolirana astma: če opažate simptome astme že čez dan, se ti ponoči ne bodo izboljšali, večja verjetnost je tudi, da se bodo ponoči še poslabšali. O svojih simptomih obvestite osebnega zdravnika, saj bo najverjetneje potrebna sprememba vaše terapije za astmo.

Kaj moramo vedeti v zvezi s COVID-19 in astmo?

Vsaka okužba, še posebej pa respiratorna, lahko povzroči poslabšanje simptomov astme. Če imate zmerno ali hudo obliko astme ali pa če imate slabo kontrolirano astmo s pogostimi poslabšanji, imate večje tveganje za zaplete bolezni COVID-19 in potrebo po hospitalizaciji.

Preventiva imapri bolnikih z astmo zato še večji pomen! Svetujemo upoštevanje vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19, nošenje maske v zaprtih prostorih z veliko ljudmi, higiena rok ter cepljenje proti COVID-19.

Misel za konec

Čeprav je astma kronična neozdravljiva bolezen, pa večina bolnikov živi povsem normalno življenje.

Da preprečimo napredovanje in slabšanje astme pa je potrebno nekaj discipline, ki zajema redne kontrole pri osebnemu zdravniku ali pulmologu, ki vodi vašo astmo, redno in pravilno jemanje predpisanih zdravil, izogibanje sprožilcem astme, prenehanje kajenja, ureditev telesne teže, dobra kontrola stresa ter dober nadzor nad ostalimi kroničnimi boleznimi.