Kaj je artritis in kako ga zdravimo?

Artritis je vnetje enega ali več sklepov, ki povzroča bolečino, oteklino, okorelost in zmanjšano gibljivost. Ni ena sama bolezen, ampak skupno ime za več kot 100 različnih oblik, ki nastanejo iz različnih vzrokov in zahtevajo različno zdravljenje. Najpogostejši obliki sta osteoartroza (obraba sklepnega hrustanca) in revmatoidni artritis (avtoimunska bolezen). Simptome je pri večini oblik mogoče uspešno obvladovati s kombinacijo zdravil, fizioterapije in prilagoditve življenjskega sloga.

Kaj je artritis?

Artritis je strokovni izraz za vnetje sklepov, ki lahko vodi v bolečino in deformacije sklepov. Prizadene lahko en sam sklep ali več sklepov hkrati.

Ker gre za splošno poimenovanje za različne vnetne in degenerativne spremembe v sklepu, ločimo več kot 100 različnih oblik artritisa. Nastanejo zaradi različnih vzrokov in zato zahtevajo različne terapevtske pristope. Dve najpogostejši obliki sta osteoartroza (v nadaljevanju OA) in revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA).

Da bi razumeli, kaj se pri artritisu dogaja, si oglejmo zgradbo sklepa. Sklep je mesto, kjer se stikata dve kosti. Sklepne površine prekriva gladek sklepni hrustanec, ki blaži pritiske in omogoča gladko drsenje. Sklep obdaja sklepna ovojnica, njena notranja plast (sinovialna membrana) pa proizvaja sinovijsko tekočino, ki sklep maže in prehranjuje hrustanec. Pri artritisu pride do okvare ali vnetja teh struktur, wat povzroči značilno bolečino, oteklino in togost.

Artritis se najpogosteje pojavi pri odraslih po 65. letu, redkeje pa tudi pri otrocih, mladostnikih in mlajših odraslih. Pogosteje prizadene ženske in osebe s povišano telesno maso. Simptomi se navadno razvijajo postopoma, včasih pa se pojavijo tudi nenadno.

Katere so najpogostejše vrste artritisa?

Artritis ni enotna bolezen. Spodaj so opisane oblike, na katere v praksi najpogosteje naletimo:

• Osteoartroza (OA): najpogostejša oblika, posledica postopne obrabe sklepnega hrustanca. Najprej prizadene sklepe, ki nosijo težo telesa (kolena, kolki, hrbtenica), pogosto tudi roke.
• Revmatoidni artritis (RA): avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada sinovialno membrano. Prizadene sklepe pogosto simetrično, lahko pa tudi druge organe.
• Protin (putika): nastane zaradi kopičenja kristalov sečne kisline v sklepu. Značilni so nenadni, zelo boleči napadi, najpogosteje v palcu na nogi.
• Psoriatični artritis: vnetje sklepov, povezano z luskavico (psoriazo). Pogosto prizadene prste na rokah in nogah ter hrbtenico.
• Ankilozirajoči spondilitis: vnetna oblika, ki prizadene predvsem hrbtenico in medenične sklepe ter lahko vodi v zmanjšano gibljivost.
• Juvenilni idiopatski artritis: oblika, ki se pojavi pri otrocih, mlajših od 16 let.

Kateri so simptomi artritisa?

Najpogostejši simptomi artritisa so bolečina, otrdelost in otekanje sklepov. Pogosto se pojavijo tudi zmanjšana gibljivost sklepa, rdečina in škrtanje v sklepu. Zaradi neuporabe sklepa je pri obeh glavnih oblikah lahko prisotna tudi mišična usahlost.

Pomembna razlika med obema glavnima oblikama je časovni potek okorelosti, saj pomaga ločiti vnetni artritis od obrabnih sprememb:

• Pri RA je stanje običajno hujše zjutraj oziroma po daljšem mirovanju in se čez dan ob nežnem razgibavanju izboljša. Jutranja okorelost pogosto traja več kot eno uro.
• Pri OA so znaki vnetja manj izraziti, jutranja okorelost navadno traja manj kem eno uro. Simptomi se praviloma poslabšajo med uporabo sklepa in izboljšajo med mirovanjem.

Pri OA so najpogosteje prizadeti sklepi, ki nosijo težo telesa, torej kolenski in kolčni sklep, ter sklepi, ki so bili že poškodovani. Pogosto se pojavi tudi v rokah, vratu ter spodnjem in zadnjem delu hrbta. Bolečine pri OA vsaj v začetku niso posebno hude in so prisotne le ob določenem gibu. Kadar se OA pojavi v nosilnih sklepih, se pogosto kaže kot bolečine v kolenu, ki se stopnjujejo z obremenitvijo.

V primeru RA so sklepi pogosto prizadeti precej simetrično, čeprav je začetna manifestacija lahko tudi asimetrična. RA ne napade le sklepov, temveč tudi druge organske sisteme, zato so lahko prisotne še druge težave, na primer težave s srcem, mišicami, krvnimi žilami, živčnim sistemom in očmi. Pogosti sta utrujenost in izguba apetita. Bolniki so lahko anemični (znižano število rdečih krvničk) in imajo rahlo povišano telesno temperaturo. Nezdravljene hujše oblike RA lahko povzročijo deformacije sklepov.

Kdaj je treba k zdravniku?

Posvet s strokovnjakom priporočamo, če:

• bolečina ali oteklina v sklepu traja več kot dva tedna,
• jutranja okorelost traja več kot 30 minut,
• opazite rdečino in toploto sklepa,
• težave omejujejo vsakodnevne dejavnosti,
• imate artritis v družini in se pojavijo prvi znaki.

Zgodnja obravnava lahko upočasni napredovanje bolezni in ohrani funkcijo sklepa.

Kaj povzroči artritis?

Sklepni hrustanec je gladko, čvrsto in prožno tkivo, ki varuje sklep pred poškodbo in obrabo, saj absorbira pritiske, ki nastanejo med premikanjem.

OA pomeni primarno okvaro sklepnega hrustanca in je žargonsko poimenovanje degenerativne sklepne spremembe. Normalna vsakodnevna uporaba sklepov lahko z leti povzroči obrabo hrustanca in nastanek OA. Ta proces je naraven, saj s starostjo pride do povečanega razpada in zmanjšane zmožnosti obnove hrustanca. V primeru okužbe ali športne poškodbe sklepa se ta naravni proces pospeši, zato lahko OA nastane tudi v mlajših letih. Večje tveganje imajo tudi osebe, ki imajo bolezen v družini.

RA is bolezen avtoimunske narave, kar pomeni, da imunski sistem napade lastno tkivo. Pri RA se usmeri proti sinovialni membrani, mehkemu tkivu, ki proizvaja sinovijsko tekočino. Ta prehranjuje sklepni hrustanec in omogoča gladko drsenje sklepov. RA je bolezen sinovialne membrane, ki vdira v sklep in ga uničuje. Vzrok avtoimunskih napadov še ni povsem raziskan, znani pa so nekateri geni, ki jih povezujejo z večjim tveganjem za nastanek RA.

Dejavniki tveganja za artritis

• Starost: tveganje za OA se s starostjo povečuje.
• Spol: ženske pogosteje zbolijo za RA, moški pogosteje za protin.
• Dednost: artritis v družini poveča tveganje, zlasti pri RA.
• Prekomerna telesna masa: dodatna obremenitev nosilnih sklepov pospešuje razvoj OA.
• Pretekle poškodbe sklepov: tudi pravilno zdravljene poškodbe povečajo tveganje.
• Kajenje: poveča tveganje za RA in poslabša njegov potek.

Kako poteka diagnoza artritisa?

Diagnoza artritisa temelji na kombinaciji pregleda, laboratorijskih preiskav in slikovnih metod.

Klinični pregled

Zdravnik se pogovori o simptomih, njihovem trajanju in družinski anamnezi, nato pregleda prizadeti sklep (oteklina, občutljivost, toplota) in oceni obseg gibljivosti ter mišično moč.

Laboratorijske preiskave

Krvne preiskave pomagajo oceniti vnetje in izključiti druge vzroke. Pogosto vključujejo hitrost sedimentacije eritrocitov (SR) in C-reaktivni protein (CRP) kot kazalnika vnetja, pri sumu na RA pa tudi revmatoidni faktor (RF) in protitelesa anti-CCP.

Slikovne preiskave

Rentgen pokaže zožitev sklepne reže in kostne izrastke, ultrazvok in magnetna resonanca (MRI) pa sta občutljivejša za zgodnje znake vnetja in spremembe mehkih tkiv.

Kako zdravimo artritis?

Cilj zdravljenja je zmanjšati bolečino, preprečiti nadaljnjo škodo na sklepih in povrniti funkcijo sklepa. Uporabimo lahko različne terapije, njihova učinkovitost pa se med posamezniki razlikuje. Pristop je praviloma večstopenjski in kombinira zdravila, fizioterapijo, spremembe življenjskega sloga in v hujših primerih operacijo.

Zdravila

Za zdravljenje artritisa se uporablja več vrst zdravil, vsako s svojim učinkom:

• Analgetiki lajšajo bolečino, ne zmanjšajo pa vnetja.
• Nesteroidni antirevmatiki (NSAID), kot sta ibuprofen in salicilati (npr. aspirin), zmanjšujejo bolečino in vnetje.
• Kreme in mazila za sklepe lahko rahlo zmanjšajo bolečino in pomagajo pri blagem vnetju.
• Imunosupresivna zdravila zmanjšajo vnetje in zavirajo avtoimunsko odzivnost pri vnetnih oblikah artritisa.

Zdravila predpiše zdravnik glede na vrsto in resnost artritisa. Pri lajšanju bolečin nekateri uporabljajo tudi palice ali bergle, s katerimi razbremenijo sklep.

Fizioterapija in fizikalna terapija

Fizioterapija z neinvazivnimi metodami je ena ključnih komponent zdravljenja artritisa. Z izbranimi vajami in terapevtskimi aparati se osredotoča na povrnitev funkcije sklepa in mišične moči. Poleg manualnih metod fizioterapevti pogosto uporabljajo tudi sodobne fizikalne terapije za lajšanje bolečine in vnetja.

Ena od metod je terapija s K-laserjem. Deluje protivnetno in protibolečinsko ter spodbuja celjenje prizadetega predela. Pri artritisu, kjer gre za vnetje enega ali več sklepov, lahko pospeši zdravljenje, lajša bolečine in zmanjšuje otekanje. K-Laser deluje z visoko močjo in več valovnimi dolžinami hkrati ter uporablja frekvenčno modulacijo od 1 Hz do 20.000 Hz, kar omogoča, da se laserska svetloba absorbira v več kromoforjih in spodbudi regeneracijo obravnavanega mesta.

Obravnava se običajno priporoča vsak drugi dan; navadno naredimo od 6 do 8 terapij, po potrebi tudi več, odvisno od stanja prizadetega sklepa.

Pri lajšanju simptomov artritisa uporabljamo tudi Human Tecar koncept, s katerim uravnavamo cirkulacijo in dosegamo učinke mikrocirkulacije, vazodilatacije ali hipertermije. S temi reakcijami povečamo elastičnost tkiv okoli sklepov in zmanjšamo pritiske nanje. Sklepi se dodatno prekrvavijo, kar pripomore k zmanjšanju bolečine in pospešuje izločanje odpadnih snovi. Kot dopolnilna metoda se pri kroničnih bolečinah uporablja tudi visokotonska terapija. Pri degenerativnih oblikah, kot je osteoartroza, se kot dopolnilo pogosto uporablja tudi magnetoterapija (EMTT), ki lajša vnetje in bolečino v sklepu.

Operativno zdravljenje

Operativna zamenjava sklepa z umetnim sklepom je možnost pri hujših obrabah, predvsem pri mlajših bolnikih. O operaciji se odloči ortoped, ko konzervativno zdravljenje ne zadošča. Po posegu je za povrnitev gibljivosti ključna rehabilitacija po operaciji kolena oziroma prizadetega sklepa.

Simptome, ki spominjajo na artritis, lahko povzročajo tudi druga stanja, na primer burzitis (vnetje sklepne burze), bolečine v rami ali poškodba meniskusa. Zato je pravilna diagnoza pomembna za izbiro ustreznega zdravljenja.

Kako lahko s spremembo življenjskega sloga vplivate na artritis?

Zmanjšanje telesne mase in ohranjanje normalnega indeksa telesne mase (ITM) zmanjšujeta tveganje za nastanek OA in lajšata simptome že nastale bolezni.

Zdrava prehrana je ena ključnih komponent. Izbira hrane z veliko antioksidanti (sveža zelenjava, sadje, zelišča) lahko pomaga zmanjšati vnetje. Vnetje zmanjšujejo tudi ribe in oreščki. Priporočljivo je omejiti ocvrto, sladko in procesirano hrano ter prevelike količine mlečnih izdelkov in mesa.

Redna zmerna telesna vadba je pomembna za ohranjanje zdravih sklepov. Za osebe z bolečinami v sklepih je dobra izbira plavanje, saj razgiba celotno telo in pospeši srčni utrip, hkrati pa ne obremenjuje sklepov. Ob prisotnosti bolečin z vadbo ne gre pretiravati. O izbiri primerne vadbe se posvetujte z osebnim zdravnikom ali fizioterapevtom.

Kakšno je življenje z artritisom?

Zdravila, ki bi artritis dokončno pozdravilo, zaenkrat ne poznamo, vendar lahko izbira ustrezne terapije močno zmanjša pojavnost simptomov. Poleg terapije, ki jo predpiše zdravnik, se lahko posameznik s spremembo življenjskega sloga nauči lajšati simptome in tako dobro živeti z boleznijo. Pri kronični bolečini je pogosto smiselna tudi celostna obravnava, kot jo izvaja Center Fizioterapije Ljubljana, kjer med metodami uporabljajo tudi terapijo s K-laserjem.

Pogosta vprašanja o artritisu

Kakšna je razlika med artritisom in artrozo?

Artritis je širši izraz za več kot 100 bolezni sklepov, ki vključuje vnetne oblike (na primer revmatoidni artritis) in degenerativne (osteoartroza oziroma artroza). Artroza je torej ena od oblik artritisa, ki nastane zaradi obrabe sklepnega hrustanca in je najpogostejša pri starejših. Več o obravnavi si preberite pri artrozi kolena.

Ali je artritis ozdravljiv?

Večina oblik artritisa ni popolnoma ozdravljivih, jih je pa mogoče uspešno obvladovati. Cilj zdravljenja je zmanjšati simptome, upočasniti napredovanje bolezni in ohraniti kakovost življenja. Zgodnja obravnava in individualen pristop večini bolnikov omogočata dejavno življenje z manj omejitvami.

Kateri zdravnik zdravi artritis?

Obravnavo najpogosteje vodi revmatolog, sodelujejo pa tudi osebni zdravnik, ortoped in fizioterapevt. Osebni zdravnik opravi prvi pregled in po potrebi napoti k specialistu. Pri vnetnih oblikah je ključen revmatolog, pri hujši obrabi sklepa pa ortoped.

Katere vaje so primerne pri artritisu?

Primerne so vaje, ki ohranjajo gibljivost sklepov in krepijo okoliške mišice, ne da bi poslabšale simptome. Priporočljivi so plavanje, hoja, kolesarjenje in nežne vaje za gibljivost. Program naj bo prilagojen vaši obliki artritisa, zato se pred začetkom posvetujte s fizioterapevtom.

Ali prehrana vpliva na artritis?

Da, prehrana lahko vpliva na simptome. Protivnetna prehrana z veliko sadja, zelenjave, rib z omega-3 maščobnimi kislinami in oreščkov lahko pomaga zmanjšati vnetje. Pri protinu je posebej pomembno omejiti živila, bogata s purini, torej rdeče meso, morske sadeže in alkohol.

Ali lahko artritis prizadene mlade?

Da. Čeprav je pogostejši pri starejših, lahko artritis prizadene ljudi vseh starosti. Juvenilni idiopatski artritis se pojavi pri otrocih, mlajših od 16 let, revmatoidni artritis pa se najpogosteje začne med 30. in 55. letom. Tudi pretekle poškodbe pri mladih povečajo tveganje za kasnejšo osteoartrozo.

Viri

• World Health Organization. Musculoskeletal health.
• National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases (NIAMS). Arthritis.
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), bolezni mišično-skeletnega sistema.
• Revmatološko društvo Slovenije, informacije o revmatoidnem artritisu.