Ahilova tetiva in trn v peti

Ahilova tetiva in trn v peti: kako ju zdravimo?

V književnosti poznamo metafori »Ahilova tetiva« in biti nekomu »trn v peti«. V življenju marsikaterega fizičnega delavca, rekreativnega ali profesionalnega športnika pa sta poškodba pete oziroma Ahilove tetive boleči in pogosti poškodbi.

Kako in zakaj do njiju pride ter kako ju zdravimo?

Ahilova TETIVA oziroma PETA

Ahilova tetiva je izraz za usodno slabost nekoga (oziroma nečesa) močnega in nepremagljivega, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu.

Izraz, ki se je obdržal tudi v vsakdanji rabi, izhaja iz starogrške legende o junaškemu bojevniku Ahilu. Kot dojenčku ga je njegova mati potopila v reko Stiks, kar mu je dalo nadnaravno ranljivost. Ker pa ga je mati držala za peto, je ta ostala edini ranljivi del na Ahilu. Ahil je bil strah in trepet bojevnikov, dokler ga med trojansko vojno ni v peto ustrelil Paris, zaradi česar je slavni Ahil umrl.

Ahil

Ahilovo ime je dobila kita oziroma tetiva nad peto, ki povezuje troglavo mečno mišico s petnico.

Kljub temu da gre za najmočnejšo človekovo tetivo, pa je to precej občutljiv del telesa, saj se lahko hitro vname ali poškoduje (natrga) – pri rekreativnih športnikih predvsem ob nezadostnem ogrevanju in raztezanju, pri profesionalnih športnikih pa zaradi velikih obremenitev.

Poškodba Ahilove tetive

Do poškodb te široke kite pride zaradi degenarativnih sprememb, značilnih predvsem za zrelo in zgodnje starejše življenjsko obdobje, torej pri populaciji med 30. in 60. letom.

Bolečini v Ahilovi peti rečemo tudi tendonitis, povzroči pa jo nenehen pritisk, draženje in posledično vnetje tetive.

Poškodba ahilove tetive

 

Pri rekreaciji oziroma športnemu udejstvovanju lahko pride do zdrsov stopala med poskoki ali hitrimi menjavami smeri pri kolektivnih igrah z žogo.

Pri mlajših športnikih pa lahko pride do direktnega udarca po tetivi.

Takrat pride do vnetja ali natrganin, pri hujši poškodbi pa celo do popolnoma pretrgane tetive.

Športi, kjer je sindrom Ahilove tetive pogosto prisoten, so tenis, košarka, nogomet, rokomet in odbojka.

Sindrom preobremenitve Ahilove tetive pa je pogost tudi pri fizičnih delavcih, kjer so značilni ponavljajoči se gibi z zunanjo dodatno silo.

Trn v peti

V frazeološkem slovarju beremo, da ‘biti komu trn v peti’ pomeni kogar/česar kdo ne mara, mu nasprotuje.

Frazem izhaja iz resničnega življenjskega položaja, ko kdo s peto stopi na trn. Ta se je prenesel tudi na druge življenjske položaje, kadar nekdo nečesa ne mara, mu nasprotuje.

Trn v peti

V medicini je trn v peti še malo bolj dobesednega pomena, saj je to razširjen izraz za izrastek na kosti petnici, ki zaradi različnih razlogov nastane na petnici v smeri proti stopalnemu loku, dolg tudi več kot centimeter.

Veliko ljudi, ki imajo ta izrastek, zanj sploh ne ve, pri enem od dvajsetih pacientov pa so bolečine prisotne vsakodnevno.

Ta bolečina je odvisna od oblike, velikosti in lokacije izrastka in je posledica pritiska na živce in vnetje, ki nastane v tkivu okoli izrastka. Bolečina je najhujša po daljšem mirovanju, na primer ob prvem stiku s plosko podlago pri vstajanju iz postelje – podobna je, kot če bi v resnici stopili na oster trn.

Prvih nekaj korakov je zato zelo bolečih, nato se bolečina zmanjša, a pri pacientu v določeni meri vztraja ves čas.

Kako nastane trn v peti?

Med dokumentiranimi primeri s trnom v peti so tudi otroci, zato je teorij za nastanek tega stanja več.

Prva je, da gre za normalen razvoj petnice, druga teorija pravi, da do njega pride zaradi vnetja tetive stopalnega loka, tretja teorija nastala na podlagi najnovejših študij pa kaže, da je trn v peti posledica ponavljajoče se obremenitve pete.

Do tega privedeta staranje in prekomerna teža, ki navpično pritiska na mehko tkivo pod petnico, kjer se začnejo degeneracijski procesi maščobnih blazinic pod peto, ki sicer blažijo udarce.

Trn tako nastane, da telo nadomesti funkcijo obrabljenega tkiva in da bi omililo sile na mišice in obdajajoče tkivo.

Na pojav same bolečine pri trnu v peti pa vplivajo tudi drugi dejavniki: način hoje, elastičnost tkiv, debelina maščobnih blazinic, obutev …

Trn v peti se v večini primerov pojavi pri populaciji nad 40 let, povečani dejavniki tveganja pa so prekomerna teža, artritis in sladkorna bolezen.

Rehabilitacija pri vneti Ahilovi tetivi in trnu v peti

Za rehabilitacijo po nategu ali vnetju Ahilove tetive oziroma ob bolečinah zaradi trna v peti obstajajo različni pristopi, ki jih boste s fizioterapevtom prilagodili glede na individualno poškodbo in druge okoliščine, ki jih strokovnjak upošteva.

Fizioterapija

Zavedati se morate, da vas do popolnega okrevanja čaka nekaj tednov intenzivne fizioterapije. V primeru, da je bila pri pacientu potrebna operacije, pa po odstranitvi imobilizacije z gležnja sledi slaba gibljivost gležnja in je pacient nezmožen normalne hoje, torej sledi še daljša rehabilitacija.

Program rehabilitacije se navadno začne s testiranjem mišične moči, da fizioterapevt izmeri, kolikšen je obseg preostalih mišic, stopnja gibljivosti gležnja, obseg brazgotin.

Za gibljivost sklepa in pridobivanje moči bo fizioterapevt pokazal ustrezne vaje, pri oteklinah, zarastlinah in drugih težavah, pa vam bo predpisal zdravljenje z aparaturami, ki bodo izboljšale celjenje tkiv in neprimerljivo pospešile okrevanje.

Glede na posameznikovo poškodbo se bo fizioterapevt odločil med naslednjimi terapijami: terapija z udarnimi globinskimi valovi, terapija s K-laserjem in Tecar terapija.

Terapija z udarnimi globinskimi valovi

Med fizioterapevti je terapija z udarnimi globinskimi valovi (angleško ESWT – extracorporeal shockwave therapy) ena najbolj priljubljenih, saj je izjemno učinkovita, neinvazivna, varna in praviloma ne povzroča stranskih učinkov.

Nemudoma zmanjša bolečino tako, da z udarnimi globinskimi valovi spodbudi aktivnost matičnih celic, da se pričnejo pospešeno obnavljati, deliti in množiti – torej pride do hitrejše regeneracije in celjenja tkiva pod kožo.

Pri ESWT ločimo dve vrsti valov: fokusirani in radialni.

Prvi omogočajo stalno in zanesljivo visoko dinamiko in energijo osredotočeno na globoko penetracijo v tkivo.

Dosežemo lahko celo do 12 centimetrov globine. Večja je globina, večji je efekt.

Pri radialnih se energija zadrži neposredno ob aplikatorju na koži.

Valovi penetrirajo v telo nekje med 2 in 6 centimetri, odvisno od izbora aplikatorja.

Pri radialni terapiji je učinek najmočnejši na površini kože, z globino pa se izgublja.

Preko sonde s pulznim delovanjem visokoenergijskih valov lokalno zdravimo obolelo mesto, ob tem pa se izboljša pretok krvi in limfe, krepi se vezivno tkivo, celice se hitreje regenerirajo, nastajajo rastni faktorji …

V eni sami terapiji na boleče mesto »udari« približno 2000 valov, ob tem pa ni tveganj za preobremenitev ali druge stranske učinke.

Zdravljenje je kratkotrajno. Pacient potrebuje približno tri do šest terapij, največ dvakrat na teden.

K-laser

K-laser je izjemno priljubljen med športniki, tudi profesionalnimi, saj gre za dinamično terapijo, skoraj nepogrešljiv pripomoček vsakega fizioterapevta.

Laserska terapija ima pomembne pozitivne biološke učinke, saj globoko v tkivo dovaja visoko količino energije in s tem izboljša proces regeneracije ter pospeši celjenje tkiv.

Fizioterapevtu omogoča proste roke pri prilagajanju posamezni poškodbi, saj omogoča različne kombinacije frekvenc.

Laserski žarek, ki prodre globoko v tkivo, pospeši regeneracijo celic, na voljo jim daje več energije.

Celice tako prilagodijo hranila, se hitreje znebijo odpadnih snovi in se zato hitreje obnovijo.

Terapija s K-laserjem deluje protivnetno, protibolečinsko, izboljša vaskularne aktivnosti, poveča metabolizem celic, izboljša živčne funkcije, zmanjša mehkotkivne rane in zdravi kožne rane.

Aparat je varen, za pacienta popolnoma neboleč, samostojno ali ob kombinaciji z manualno terapijo pa neprimerljivo pospešuje procese rehabilitacije in je idealen za zdravljenje natrganin Ahilove tetive ali terapijo preobremenjenih globokih tkiv v peti.

Terapija z laserjem traja 10–15 minut, izboljšanje pa pacienti opazijo že ob prvi terapiji, ciljne učinke pa dosežemo že s tremi ali štirimi terapijami.

Tecar terapija

Tecar terapija je elektromagnetni stimulator mikrocirkulacije.

Deluje tako, da njen frekvenčni radio signal v kontaktu s tkivom sproži metabolično aktivacijo tkiva s stimulacijo krvnega in limfnega obtoka.

Torej brez kakršne koli izgube energije stimulira in okrepi obnovitvene sposobnosti znotraj tkiv in na ta način občutno skrajša čas rehabilitacije.

Pozitivni rezultati so takojšnji in stabilni.

V biološkem smislu lahko govorimo o aktiviranju električnih nabojev, ki so v telesu naravno prisotni.

Tecar terapija je popolnoma neboleča, prijetna, varna in ne povzroča stranskih učinkov.

Aparat je zmogljiv, natančen in omogoča nastavitev jakosti po minimalnih stopnjah, zato se lahko fizioterapevt prilagodi vsakemu pacientu. To pomeni bolj fokusirano in učinkovitejšo obravnavo vnetih tkiv, pa tudi uspešnejšo protibolečinsko terapijo.

Pacient prvo olajšanje bolečin čuti že po prvi terapiji, po navadi je potrebnih med tri in šest terapij.

Vse omenjene aparate in terapije lahko preizkusite (nekatere tudi najamete) v podjetju Semos, ki je že četrt stoletja zanesljiv partner fizioterapevtov kot dobavitelj najsodobnejših fizioterapevtskih aparatov in pripomočkov.

Izkušena ekipa strokovnjakov nudi tudi izobraževanja in servis aparatov.

Seveda v ekipi ne manjka tudi vrhunsko usposobljen fizioterapevt, ki med drugim izvaja fizioterapije tudi slovenskim vrhunskim športnikom.

 

Vas zanima kako do terapije s SEMOS aparti?

Nekateri aparati so primerni za najem in uporabo v udobju domačega doma. Najdete jih tukaj.
Najbližjega fizioterapevta, ki vam lahko ponudi terapijo z vrhunskimi Semos aparati najdete tukaj: www.semos.si/fizioterapevti

 

Če želite izvedeti več nas pokličite na 03/5419715, ali nam pišite na info@semos.si.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.